22 april 2025
Na Gimnaziji Novo Mesto smo v okviru projekta Inženirke in inženirji bomo, 9. aprila obiskali dijakinje in dijake tretjih letnikov. Skozi zgodbe inženirk in inženirjev smo pokukali v svet tehnike, naravoslovja in podjetništva. Prisluhnili kaj vse se dogaja med teorijo in prakso, kako se odločiti za študij, pa tudi kako njihov izgleda tipični delovni dan.
»Želel sem postati izumitelj.«
S tem stavkom je svoj začetek predstavil Janez Goršin, inženir strojništva v podjetju Hrestač Janez Goršin s.p. Njegova želja, da izboljša svet z lastnimi idejami, je navdihnila sogovornike, saj so vsi – vsak na svoj način – govorili o tem, kako jih žene želja po prispevku. Staša Velc, inženirka kemijskega in farmacevtskega inženirstva, samostojna tehnologinja v proizvodnji učinkovin v podjetju Krka ter nominiranka za Inženirko leta 2024 je to izrazila skozi svojo izkušnjo: »Kombinacija farmacije in inženirstva je zame odlična izbira. Ta multidisciplinarni pristop mi omogoča, da združim svojo strast do znanosti z željo po prispevanju k izboljšanju zdravja ljudi.«
Tudi Kaja Zupančič, inženirka elektrotehnike ter inženirka za analize v podjetju GEN energija je izpostavila prav ta vidik: »Najbolj me navdušuje, da lahko kot inženirka sodelujem pri nečem tako pomembnem. To je priložnost, da znanje uporabimo za dolgoročne rešitve, ki so pomembne za družbo in prihodnost.«
»Za geologijo sem izvedela preko kataloga«
Tako je svojo odločitev opisala Žana Pintarič, danes študentka geologije, ki je zaposlena v športni enoti Slovenske vojske. Njena zgodba je pokazala, kako veliko vlogo pri izbiri študija včasih odigra naključje – a tudi radovednost: »Geografija me je vedno zanimala. Slučajno sem pred pričetkom informativnih dni izvedela preko kataloga, da obstaja tudi študij geologije, ki pa pokriva veliko več fizične geografije, ki me je bolj zanimala.«
Tudi Zupančič je iskala povezave med tehniko in naravo: »Odločila sem se za študij elektrotehnike, smer avtomatika in nato kibernetika v medicini, saj se je to zelo lepo prepletalo z elektrotehniko in ljudmi. Ponujalo je priložnost za razvoj tehnoloških rešitev, ki lahko izboljšajo diagnostiko, terapije in kakovost življenja,« kasneje pa jo je pot pripeljala v jedrsko energetiko, ki jo je še posebej pritegnila zaradi edinstvene kombinacije napredne tehnologije in trajnostnega pristopa k pridobivanju energije.
Ravnotežje, potrpežljivost in padci
Če je bila rdeča nit prvega dela pogovora radovednost, je drugi del postregel z bolj življenjskimi temami – usklajevanje, padci, vztrajnost. Pintarič je iskreno spregovorila izkušnji na olimpijskih igrah, kjer je kot prva slovenka tekmovala v lokostrelstvu: »Bilo je veliko frustracij, razočaranj... hkrati pa tudi olajšanje, veselje ter sočutje do drugih.« Poudarila je, pomembnost organizacije med športom ter študijem: »Kljub pomoči fakultete s strani prilagajanja večinski del organizacije seveda ostane na meni.«
Nasvet za dijake? »Radovednost in pogum.«
Ob zaključku smo slišali številne koristne nasvete. Med mladimi so se porodila tudi zanimiva vprašanja – od tega, kako je biti samostojni podjetnik, do tega, kako si učinkovito organizirati čas med športom in študijem.
Pintarič je dijakom svetovala: »Sem le nekaj let starejša od vas, zato razumem, kako se počutite v tem obdobju odločanja o študiju. Če bi se lahko vrnila nazaj, bi si svetovala, naj čim več sprašujem in se tega ne bojim.« Goršin pa je podal praktičen nasvet: »Izkoristite poletje in preizkusite različna dela prek študentskih servisov. Imate veliko priložnosti, da odkrijete, kaj vas res zanima.« Zupančič je mladim položila na srce, naj pogumno sledijo svoji poti, Velcl pa jih je spodbudila, naj preizkusijo čim več različnih stvari in naj ohranijo radovednost.