25 februar 2025
Kaj me veseli? V čem sem dober? In, ali lahko s tem tudi zaslužim? To so vprašanja, s katerimi se srečujejo mladi pred izbiro študija. Na Gimnaziji Kamnik so 19. februarja odgovore na ta vprašanja iskali v družbi treh inženirjev ter inženirke, ki so danes uspešni vsak na svojem področju. Z dijaki so delili svojo karierno pot, izkušnje ter nasvete za študij in delo.
Gimnazijo v Kamniku so obiskali trije bivši dijaki, danes inženirji: Ratko Švraka, inženir gradbeništva in preglednik mostov ter zahtevnih objektov na Zavodu za gradbeništvo Slovenije, je vedel, da bo njegova pot povezana z analitičnim razmišljanjem: »Od nekdaj sem bil analitičen tip človeka, zato so mi bile naravoslovne vede blizu. Okleval sem med arhitekturo, gradbeništvom in strojništvom, a sem na koncu izbral gradbeništvo, saj je bilo takrat veliko povpraševanja po tem poklicu.« Podobno je svojo strast odkril tudi Matevž Ves, inženir elektrotehnike in strokovnjak za načrtovanje integriranih vezij v podjetju RLS Merilna tehnika: »V osnovni šoli sem vedel, da bom inženir, a prav elektrotehnika mi je bila takrat najmanj poznana. Na gimnaziji sem odkril programiranje, kar me je spodbudilo, da sem se odločil zanjo namesto za strojništvo.«
Primož Boštic, inženir strojništva in razvijalec programske opreme pri Danfoss Trata, pa priznava, da do zadnjega trenutka ni bil prepričan, katero pot izbrati, vedel pa je, da ga zanima tehnologija: »Na koncu sem ugotovil, da ni nič narobe, če se kasneje preusmeriš. Ko si enkrat v inženirstvu, se lahko vedno preizkusiš tudi v kakšnem drugem področju.«
Inženirji = umetniki
Za Rebeko Kropivšek Leskovar, inženirko mehatronike in razvojno inženirko pri Interblock Gaming ter aktualno Inženirko leta, pa je bila pot nekoliko drugačna. Njena strast do ustvarjanja jo je spremljala že od otroštva: »Zelo pomembni so hobiji in obšolske dejavnosti. To so stvari, ki jih delaš zase, ki te veselijo, skozi katere rasteš. Služba ni vse. Sama imam sezonske hobije, vedno se učim nekaj novega, ustvarjam in raziskujem.«
Tudi Ves je poudaril, kako pomembno je eksperimentirati: »S sošolcem sva v času študija veliko sanjarila o pospeševalnikih elektronov, ki pa so bili v najinih očeh velike in drage naprave. Nato pa sva prišla na idejo, da bi ga morda lahko izdelala sama v miniaturni različici. Iz te izkušnje sem se naučil, da je z malo viri mogoče ustvariti veliko, če si pustiš razmišljati izven okvirjev in pustiti domišljiji prosto pot.«
Študentsko delo – zakaj je potrebno?
Boštic je dijake opozoril, da iz vsakega študentskega dela nekaj odneseš: »Če končaš faks brez ene same delovne izkušnje, boš imel težave že na razgovorih. Toliko malih stvari te nauči delo, da si brez tega zelo za ostalimi. Pojdite delat, zaradi izkušnje. Veliko lažje je raziskati različne poklice, če delate, ko ste študent. Probajte čim več.« Ves je dodal, da je danes iskanje zaposlitve preprosto za inženirje in inženirke: »Takoj se dobi službo. Če ti ni všeč, hitro najdeš drugo.«
Kropivšek Leskovar pa je izpostavila tudi kreativno plat študentskega dela: »Jaz sem delala na Radiu Študent v znanstveni redakciji. To mi je omogočilo, da sem povezala študij s svojo strastjo do znanosti in ustvarjanja.«
Kako preživeti študij?
Študentska leta so lahko nepozabno obdobje, hkrati pa prinašajo veliko izzivov. Gostje so dijakom podali nekaj praktičnih nasvetov, kako jih uspešno prebroditi. Švraka je poudaril pomen organizacije: »Najboljša strategija je, da vse izpite in obveznosti opraviš takoj, ko imaš priložnost. Tako boš imel največ časa zase in več prostih dni.« Ves je svetoval, naj si dijaki že pred vpisom ogledajo predmetnike na izbranih fakultetah in si čim prej poiščejo mentorja, ki jim bo pomagal usmerjati študijsko pot.
Kropivšek Leskovar pa je dodala, da stvari v teh letih ne jemati preveč resno, saj je to čas, ko lahko raziskuješ, preizkušaš različne stvari in ugotavljaš, kaj te zares veseli. Seveda pa izpitnih rokov ne gre jemati preveč lahkotno!