20 december 2024
V četrtek, 12. decembra, smo v sklopu projekta Inženirke in inženirji bomo! obiskali Gimnazijo Brežice, kjer smo skupaj z gosti dijakom 3. in 4. letnika predstavili inženirske poklice, ki so v pomanjkanju. Tri inženirji in družboslovka so predstavili vsak svojo karierno pot in podali nekaj koristnih nasvetov za dijake, ki počasi začenjajo svojo študijsko pot.
Timotej Mastnak, inženir mehatronike in procesni inženir v podjetju Steklarna Hrastnik, se je za ta študij odločil, ker je smer združevala elektrotehniko, strojništvo in računalništvo ter mu tako olajšala odločitev. V svoji karieri se je, tako kot na fakulteti, srečal z več področji inženirskega dela. Največ se je ukvarjal z industrijsko avtomatizacijo ter obdelavo pitne in odpadne vode. »Tu govorimo o celotnih elektro projektih, od idejne zasnove, do priprave elektro projekta, programiranja, nadzornih sistemov, testiranj, zagona in priprave končne dokumentacije,« razloži Mastnak, ki mu takšno delo ustreza, saj je raznoliko in razvejano, Steklarna Hrastnik pa ima še ta plus, da je blizu njegovega doma.
Zaposlitev že med študijem – zakaj pa ne?
Svojo delovno pot je začel vzporedno s študijem, v drugem letniku dodiplomskega študija. »Kombinacija študija in hkratnega dela v inženirskem podjetju, ki se ukvarja z zelo širokim spektrom dela se je pri meni izkazala za odlično kombinacijo,« pove Mastnak in hkrati še izpostavi pomembnost študentskega dela v svoji smeri.
Katja Škrlec, magistra farmacije z doktoratom biomedicine in raziskovalka na oddelku Farmacevtska tehnologija v družbi Krka, je že od osnovnošolskih dni vedela, da si nekoč želi delati v podjetju Krka. »Videla sem, da Krka v Krškem gradi novo tovarno in to je bilo dovolj, da sem si zastavila cilj – želim delati v Krki,« pove osredotočena Škrlec. V srednji šoli je tako vedno vedela zakaj se uči; ker si želi priti na smer Farmacija, ki jo je povezala z delom v Krki.
V ozadju dela je višji smisel
Trenutno je raziskovalka v farmacevtskem razvoju na oddelku Farmacevtska tehnologija, kjer skrbi za razvoj novih visokokakovostnih zdravil. Njena naloga je razvoj zdravil, kar obsega priprava prvih razvojnih laboratorijskih poskusov, prvih serij zdravila za klinično preizkušanje, priprava dokumentacije za registracijo zdravila in odgovornost za proizvodnjo prvih prodajnih serij. Pri njenem delu jo najbolj navdušuje to, da je njen vsakdan razgiban in nikoli enoličen. »V ozadju našega dela je višji smisel, saj z razvojem zdravil ljudem omogočamo dostop do varnih, učinkovitih, kakovostnih in cenovno dostopnih zdravil,« pove Katja in še doda, da dela v velikem timu, kjer je sodelovanje ključno.
V zibelko mu je bilo položeno šoferstvo, odločil se je za strojništvo
Matic Bajda je na Metkino vprašanje, zakaj ravno strojništvo, odgovoril z zanimivo zgodbo: »Moj oče je šofer, moj stari oče je šofer in tudi moj praded je bil ''fuhrman'', zato ni bilo vprašanja, kaj bom po poklicu – ja, šofer,« se je hudomušno nasmehnil. Doma so imeli par kamionov, ki jih je Matic kot otrok opazoval in navdušil ga je motor z notranjim izgorevanjem. V času šolanja na tehniški gimnaziji je s starim očetom prevažal izdelke podjetja ETI Elektroelement, ki so ga očarali in zato se je odločil za študij strojništva in opustil misli o šoferski karieri. Trenutno je zaposlen v podjetju ETI Elektroelement Izlake, kjer deluje na področju razvoja nizkonapetostnih varovalk. ETI Elektroelement je eno vodilnih podjetij na svetu na področju proizvodnje električnih zaščitnih naprav in sistemov, osredotoča pa se na izdelke kot so varovalke, zaščitna stikala, prenapetostne zaščite in izdelke za zaščito in distribucijo električne energije. Med debato o zahtevnih predmetih na študiju, je dejal: »Nobena stvar ni težka. Obstajajo pa nekatere stvari, ki vzamejo veliko časa.«
Če ti študij ne ustreza, čim prej zamenjaj smer
Bivša dijakinja Gimnazije Brežice Hana Zupanc, fizioterapevtka ter študentka magistrskega programa Mediji in novinarstvo. je trenutno študentka pri Posavskem obzorniku, prav tako pa pomaga pri podjetju Mediade. Povedala je nekaj več o svoji študijski poti, ki se je začela s študijem fizioterapije. V tretjem letniku dodiplomskega študija je spoznala, da je delo fizioterapevtke ravno ne veseli, a študij vseeno dokončala. To spoznanje jo je vodilo na neko 'bolj pravo' pot, saj je nato naredila diferencialne izpit in nadaljevala študij v smeri, ki jo je pravzaprav že od nekdaj zanimala. V srednji šoli je bila urednica šolske revije Gib, v sklopu katere je opravljala intervjuje in pisala članke, kar ji je bilo pisano na kožo. Njen nasvet za dijake je bil: »Ko izbiraš študij, se dobro pozanimaj o poklicu, ki ga boš opravljal, ne le o študijskem programu. Če pa ti kasneje študij ne ustreza, zamenjaj smer – bolje prej, kot pozneje.«
Ceni znanje drugih in ga skušaj nadgraditi s svojim
Gostje so poudarili pomembnost študentskega dela: »Izkoristite študentsko delo in vse, kar vam ponuja. Tako lahko izveste veliko o sebi in o smeri, ki jo študirate,« je prepričana Škrlec. Mastnak je omenil še kompromis med plačilom in pridobljenim znanjem, ki ga sklene študent. »Med opravljanjem študentskega dela sem pridobil ogromno znanja, ki ga uporabljam še danes.« Mladim je svetoval, da pri študentskem delu dajo prednost znanju, ki ga pridobijo, pa tudi če to v tistem trenutku ne prinaša nekega gromozanskega zaslužka.
Govora je bilo tudi o napakah, ki so sestavni del življenja. »Ljudje se največ naučimo iz napak. Napak, ki jih narediš, se ne smeš nikoli ustrašiti, sramovati in bati priznati,« je povedal Bajda in še dodal, da je v svetu podjetništva in investicij napak veliko. Zaključil je še z nasvetom za dijake: »Ko boste prišli na vaše delovno mesto, je pomembno, da poslušate ljudi in njihove navade. Možno, da način njihovega dela ni najboljši, ampak je pa dovolj dober, da je vse skupaj delovalo. Poslušajte jih, cenite njihovo znanje in ga poskušajte nadgraditi s svojim.«