17 december 2024
V ponedeljek, 9. decembra, smo se na Gimnaziji Litija srečali z dijaki, da bi jih navdušili za študij STEM področij. Gosti so z mladimi delili svoje izkušnje, razpravljali o izzivih na svoji poti ter podali dragocene nasvete za prihodnost. Poudarili so, da inženirji bodo vedno cenjeni in iskani poklici.
Matic Kunšek, doktor fizike in višji podatkovni znanstvenik v farmacevtski družbi Lek, je delil svojo zgodbo: “Odkar sem bil zelo majhen, me je zanimalo, zakaj se stvari dogajajo – zakaj luč zasveti, zakaj rakete eksplodirajo, zakaj imamo hidroelektrarne. Med tehniškimi fakultetami sem izbral fiziko, ker mi ta razkriva ozadje vsega tega, povrhu pa mi matematika ni delala težav.”
Mehmed Kadić, inženir strojništva in inženir kakovosti v podjetju ETI Elektroelement, je opisal, kako je našel svojo pravo smer: “Najprej sem se vpisal na kemijsko inženirstvo, a sem po dveh letih ugotovil, da me zanima zgolj tehnologija, ne pa tudi kemija. Strojništvo obsega široko paleto področij, v katerih se lahko specializiram, zato sem vedel, da je to prava izbira zame.”
Denis Arnšek, inženir strojništva ter vodja projektov v Steklarni Hrastnik, je razkril svojo dilemo: “Zanimala sta me medicina in fizika, a medicina zahteva preveč učenja, fizika pa se mi je zdela preveč teoretična. Strojništvo sem izbral, ker združuje teorijo in prakso na smiseln način.”
Iskanje znanja v tujini
Manca Kok Bevc, inženirka varnosti živil in vodja kakovosti v podjetju Incom, nominiranka za inženirko leta 2024, je opisala svoj dinamičen študij: “Želela sem razgiban predmetnik in dovolj časa za hobije. Študij živilstva in prehrane na Biotehniški fakulteti je zajemal zanimive predmete, kot so kemija, biologija, fizika in matematika, a mi hkrati omogočal čas za šport in študentsko delo.” Navdušenje nad živilsko mikrobiologijo, ki je v Sloveniji ni mogla študirati, jo je popeljalo na Nizozemsko: “Študirala sem aplikativno varnost živil. Program je bil praktično usmerjen s poudarkom na mikrobiologiji, kar me je zelo pritegnilo. Na študiju sem dobila zelo dragocene izkušenje, zato odhod v tujino priporočam tudi drugim.”
Od elektrike do sladoleda
Inženirstvo je prisotno povsod okoli nas. Kadić, kot inženir kakovosti, skrbi za varnost izdelkov: “Naše naprave, ki ščitijo elektroinštalacije, so verjetno prisotne tudi v vaši elektro omarici, kjer varujejo pred električnimi okvarami.” Poudaril je tudi pomen sodelovanja: “Skupek različnih strok se zbere na sestankih, kjer predebatiramo, kaj je mogoče izboljšati ali spremeniti. Moj največji izziv pa je komunikacija – ključno je, da najdemo skupno rešitev.”
Kok Bevc pa vodi ekipo za zagotavljanje kakovosti sladkih pregreh: “Podjetje Incom izdela 3,5 milijona kosov sladoleda dnevno za kar 43 držav po svetu, zato je kakovost za uporabnika izjemnega pomena.”
Šport kot lekcija za življenje
Arnšek je svoje alpinistične izkušnje prenesel v delo: “Alpinizem me je naučil, da ne smeš odnehati. Pomembno je, da analiziraš, kaj je šlo narobe, in se iz napak učiš. To miselnost prenašam tudi v svoje delo.”
Ključne kompetence inženirja
Kok Bevc je izpostavila, kako pomembne so mehke veščine: “Komunikacija in medosebne veščine so zelo pomembne. Pri zaposlovanju iščemo odgovornost, samoiniciativnost in radovednost. Ocene in matura niso ključnega pomena – štejejo izkušnje in hobiji, ki kažejo sposobnost timskega dela.”
Bodite prilagodljivi in radovedni
Arnšek je poudaril pomen prilagodljivosti: “Potrebno je ostati odprt za nove priložnosti. Če začutite, da je čas za spremembo, jo zagrabite. Svet se spreminja in pripravljeni moramo biti na novo.” Kunšek je dijakom svetoval: “Če vas zanima naravoslovje, se pozanimajte, katera področja – elektrotehnika, kemija, strojništvo, biologija – vas pritegnejo. Če kasneje ugotovite, da vas to ne zanima, lahko vedno spremenite smer.” Kadić je zaključil z navdihujočo mislijo: “Inženirstvo je prepleteno – nič ni črno-belo. Dokler ste pripravljeni na učenje, se lahko razvijate na različnih področjih.”