12 november 2024
Prejšnji teden, 8. novembra je Gimnazija Jesenice gostila dogodek KAMbi pa ti?, ki je del vseslovenskega projekta Inženirke in inženirji bomo! Nekdanji dijaki jeseniške šole so delili svoje izkušnje z raznolikih kariernih poti, spregovorili o izzivih in uspehih. Dogodek je bil namenjen promociji predvsem inženirskih, tehnoloških in naravoslovnih poklicev med mladimi.
Blaž Žerjav Jereb, danes inženir metalurgije in materialov, specialist za marketing v podjetju SIJ Acroni, si kot dijak ni znal predstavljati, kaj je metalurgija: »Tudi jaz nisem vedel, kaj je metalurgija, kasneje sem to smer spoznal na Informativi. Potem sem šel tudi na informativne dneve, kjer sem se dokončno odločil. In pot me je vodila na Naravoslovnotehniško fakulteto.«
Izbirajte študij na podlagi svojih interesov, ne samo trendov
Svetlana Mohorič, inženirka elektrotehnike, specialistka za jedro mobilnega paketnega omrežja in IP omrežja iz podjetja Telemach, se je v Žerjav Jerebovi zgodbi prepoznala: »Tudi sama sem imela sprva težave z izbiro študija. Vedela sem, da me zanimata matematika in fizika, vedela pa sem tudi, kaj me ne zanima. Za študij elektrotehnike sem se odločila, da bom delala v letalstvu, kot oče, čeprav me je kasneje pot zanesla v druge vode.« Matic Mirnik, inženir mehatronike, Java razvijalec II iz podjetja Genis, je dijakom razkril, da se je tudi on na začetku vpisal na elektrotehniko, čeprav ga je zanimalo programiranje: »Kasneje sem zamenjal smer in se vpisal na mehatroniko. V nekem trenutku sem odkril, da me najbolj zanima programiranje. Tako sem se v prostem času začel učiti razvijanja aplikacij.« Prve korake v programiranju je naredil z aplikacijami Android. Dijakom je svetoval, naj pri izbiri kariere sledijo svojim interesom, ne zgolj trenutnim trendom.
Eva Arnež, magistra nemškega in francoskega jezika ter književnosti, vodja za omogočanje prodaje iz podjetja Loftware, je dodala: »Tudi jaz nisem vedela, kaj si želim biti. Vedno sem nastopala in pela, vsi so mi govorili, da bi morala biti pevka ali igralka, a nihče ni vedel, da jaz vse to že delam. Kasneje sem res začutila željo po jezikih. Z zadostnega uspeha sem prišla na odličnega in dobila dovolj točk, da sem se lahko vpisala na študij nemščine in francoščine.« Obudila je tudi spomine na svoje študijske dni, ko je med študijem francoščine in nemščine prevajala, da si je pridobila dodatne izkušnje. Poleg tega je dijakom povedala, da je posodila glas v risanki Radovedni Jaka.
Tehnologija kot univerzalni jezik po vsem svetu
Žerjav Jereb danes v podjetju SIJ Acroni združuje tehnično znanje s poslovnimi veščinami, deluje na področju produktnega marketinga: »Že kot študent sem si želel delati v tem podjetju glede na to, da je blizu, je tudi zanimivo in omogoča veliko različnih možnosti. Vsak dan pa se lahko naučim kaj novega in pridobim dodatne izkušnje. Kljub temu da delo ni ravno inženirsko, mi strokovno znanje precej koristi.«
Mohorič je poudarila, kako tehnologija deluje kot univerzalni jezik. »Ne glede na to, kje na svetu si, mobilna omrežja delujejo enako. Dostop do interneta je danes enako pomemben kot voda ali elektrika,« je povedala. Mirnik je dijakom opisal svoje izkušnje z različnimi tehnološkimi projekti in pomen programiranja v sodobnem svetu. Sam je začel razvijati aplikacije že med študijem, dijakom pa svetoval, naj sledijo svojim interesom in ne obupajo, če se njihove začetne poti ne ujemajo z dolgoročnimi cilji.
Arnež danes v podjetju Loftware skrbi za to, da kompleksno znanje in informacije predstavi na enostaven način: »Moje delo je, da opolnomočim prodajalce z vsem, kar potrebujejo, da uspešno opravijo prodajo. Moram raziskati teren, govoriti z inženirji, raziskati naš produkt, ki je zelo kompleksen, in ga predstaviti na zelo enostaven način.«
Inženirstvo je izredno kreativno delo
Gostje so naslovili tudi vprašanja žensk v inženirstvu. Arnež je izpostavila, da je v podjetju Loftware v Sloveniji zaposlenih 43 žensk, od tega 15 inženirk. Mirnik je dejal, da imajo v podjetju Genis dve programerki in pet poslovnih analitičark. Žerjav Jereb je delil izkušnje iz podjetja SIJ Acroni, v katerem je zaposlenih 26 inženirk, kar predstavlja 17,6 odstotka inženirskega kadra.
Mohorič se je spomnila, ko je še delala v Črni gori, predno se je preselila v Slovenijo, je bilo v podjetju več inženirk kot inženirjev. Poudarila je, da jo je zato presenetil manjši delež žensk v inženirskih poklicih v Sloveniji. Dodala je, da je inženirstvo izjemno kreativno delo, kjer imajo posamezniki veliko priložnosti, če so radovedni in imajo željo po učenju.
Znanje vedno neseš s sabo
Mirnik je mladim svetoval, naj pri izbiri študija sledijo svojemu notranjemu navdušenju in se usmerijo tja, kjer si lahko predstavljajo svojo prihodnost. »Izberite nekaj, ob čemer začutite navdušenje in si v tem resnično predstavljate poklicno pot. Izbira študija zgolj zaradi višje plače ali trenutnega povpraševanja morda ne bo najboljša odločitev. Če vas področje ne zanima, boste verjetno prej obupali ali pristali pri delu, ki vas ne bo veselilo. Sčasoma namreč vsakdo ugotovi, kaj ga zares veseli,« je povedal. Na to se je navezala Arnež, ki bi se danes, če bi še enkrat izbirala, odločila enako, čeprav se je pri študiju francoščine spopadala s precejšnjimi izzivi zaradi pomanjkanja predznanja: »Vlagajte vase in v svojo osebno rast, bodite potrpežljivi in prijazni drug do drugega. Znanja, ki ga pridobite, vam ne more nihče vzeti,« je poudarila.
Žerjav Jereb je ob tem spomnil na neprecenljivo vrednost obštudijskih dejavnosti, ki omogočajo širšo izobrazbo in priložnost za spoznavanje novih veščin. »Ob vseh dejavnostih me pogosto vprašajo, kako mi je uspelo zaključiti študij. Profesor nam je nekoč dal dragocen nasvet: 'Kdor hoče žurati, mora tudi študirati.' Drugi dan je predavanje začel že eno uro prej, kar me je spodbudilo, da nikoli več nisem zamujal in da sem se redno udeleževal vaj. Če se želiš ob študiju zabavati, moraš biti pripravljen trdo delati,« je dejal in dijake spodbudil, naj pogumno raziskujejo možnosti, ki jih imajo. Mohorič se je strinjala s sogovorniki in dodala pomen doslednega učenja: »Znanje vedno neseš s seboj, pomembno pa je biti samoiniciativen. Sama sem ob študiju našla čas za zabavo, a sem poskrbela, da sem vsak dan opravila potrebne obveznosti. Priporočam, da delate sproti in ostanete zvesti svojemu cilju.«
Zaupanje, motivacija in ambicija za inženirje prihodnosti
Dogodek je potekal v sklopu projekta Inženirke in inženirji bomo!. Njegov namen je promocija inženirskih, tehnoloških in naravoslovnih poklicev ter inovativnosti med dijaki vodilnih slovenskih gimnazij. Cilj je spodbujanje razvoja talentov in navduševanje mladih za ustvarjalnost v tehniških poklicih in inovativnost, ki bosta vodili k dvigovanju dodane vrednosti in konkurenčnosti, kot tudi ostala znanja in kompetence 21. stoletja.
KAMbi je sicer aplikacija, s katero lahko mladi preverijo, kako se njihove kompetence (splet znanj, veščin in vedenj) ujemajo z določeno inženirsko smerjo, kateri študijski programi so na voljo in kje ter kaj lahko s posamezno izobrazbo počnejo. Hkrati lahko spoznajo mlade inženirke in inženirje, ki so te študijske smeri že izbrali. Ogledajo si lahko, poslušajo ali preberejo, zakaj so se odločili za določen študij in kako izgleda njihov delovni dan.