09 april 2024
V sredo, 3. aprila 2024, smo se z dijaki I. Gimnazije v Celju družili na dogodku z naslovom »Inženirke in inženirji bomo!«. Gosti so preko svojih inženirskih zgodb poskušali dijakom pomagati pri odločitvah, kateri študij izbrati in kako se odločati pri svoji nadaljnji karierni poti.
Dejan Ugovšek, magister inženir strojništva, inženir specialist iz podjetja BSH Hišni aparati, je kot bivši dijak gimnazije dijakom svetoval naslednje: »Kot gimnazijci imate široko znanje matematike in fizike, na strojni fakulteti pa dobite še dodatno znanje in inženirsko mentaliteto. Če vas zanima, kako stvari delujejo, je Fakulteta za strojništvo prava za vas.« Teja Kovač, diplomirana matematičarka, vodja službe tržne analitike iz podjetja Holding Slovenske elektrarne je dijakom svetovala: »Na kateremkoli naravoslovno-tehniškem študiju se naučite dobite vztrajnosti in pristopa k reševanju izzivov. To vam bo zelo koristilo tako v življenju kot pri iskanju zaposlitve.«
Petra Osojnik, inženirka kemije in kemijske tehnologije, vodja validacij v aseptični enoti v družbi Lek, članu skupine Sandoz ter nominiranka za Inženirko leta 2023 je naprej obiskovala kemijsko srednjo šolo, pot pa nadaljevala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo: »Vedno me je zanimalo to področje, nikoli mi ni bilo žal, da sem se tako odločila. Z gimnazijskim znanjem naravoslovnih predmetov imate dobro osnovo za študij.« Enis Zornić, magister inženir poslovne informatike, vodja IT projektov iz podjetja Steklarna Hrastnik je za razliko od Osojnik okleval, kaj izbrati za študijsko pot: »Vpisal sem se na marketinško smer, ampak po zaključeni prvi stopnji spoznal, da mi bo poslovna informatika predstavljala boljšo izbiro in zaposlitev.«
Inženirstvo je reševanje izzivov in iskanje rešitev
Ugovšek je razložil, da imamo marsikatere inženirske izdelke tudi doma: »Slovenski, poljski in nemški inženirji razvijamo različne kuhinjske aparate, v Sloveniji pa poteka izdelava. Da pridejo aparati v vaše kuhinje, je za tem veliko inženirska znanja in razvijanja. Učimo se celo življenje, še posebej pa je to v ospredju v inženirstvu. Vedno znova pridejo problemi, vaša naloga pa bo to rešiti.« Osojnik je tudi poudarila vlogo inženirja na področju farmacije: »Lek ni samo proizvajalec, ampak tudi razvijalec zdravil, za katerimi stoji veliko inženirskih ur in reševanja izzivov.« Zorniću veliko pomeni skupinsko delo: »Najbolj me veselijo uspešno zaključeni projekti in reševanje izzivov. Posebno ko, kot ekipa zbiramo ideje in skupaj nekaj ugotovimo oz. pridemo do rešitve.«
Inženirstvo je tudi za dekleta
Osojnik je spodbudila mešane ekipe: »Mešane ekipe so odlične in pot do uspeha. Vsak ima svoj pogled na stvari, kar nudi najbolj ustvarjalne rešitve.« Zornić se je s tem popolnoma strinjal: »Na fakulteti sem imel veliko sošolk, v trenutnem podjetju jih je manj. Izkušnje iz prejšnje službe pa pravijo, da je energija mešanih ekip najboljša za optimalno delo.« Ugovšek je poudaril sposobnost deklet na študiju strojništva: »V naših klopeh je bilo okoli 10% deklet, zanje lahko rečem, da so bile ene izmed boljših inženirjev na študiju.« To je poudarila tudi Kovač: »Na področju trgovanja je malo inženirk, vendar po morem reči, da so zelo natančne.«
Veščine v inženirskem poklicu
Ugovšek je poudaril pomembnost komunikacije: »Posebej je pomemben človeški stik, kako nekomu razložiti oz. predstaviti idejo čim bolj smiselno, v čim krajšem času. Na tej veščini bi morali dajati več poudarka.« Zornić je dijake spodbudil, da morajo imete iskrico za veselje do dela: »Ko boste kot mladi, prvič prišlo na delo, od vas ne bodo pričakovali, da boste vse znali. Pomembno je predstaviti, da vas to delo zanima in da ste se pripravljeni vedno učiti.«
Osojnik meni, da bi mogli vsi ljudje, ne le inženirji dati poudarek na sočutje do sočloveka: »Pomembna je iskrenost, da znaš navezati človeški stik in si pogledati v oči. Potem je tukaj še vedoželjnost in razumevanje. Če pa imaš še timski duh, potem je to zlati recept za biti dober inženir.« Kovač je poudarila pomen finančne pismenosti: »Pomembno je za procesi razumeti tudi finance. Ne stvari gledati zgolj skozi inženirske oči, temveč tudi razumeti ekonomski vidik procesov.«
Pomembno je, da sledite svojemu srcu in poskusite čim več stvari
Kovač je dijakom svetovala, da je najpomembnejšo zanimanje, ko pride do službe: »Najdite si eno stvar, ki vas res zanima. Lahko je še tako banalna stvar, v kateri ste dobri, pa se na koncu izkaže, da boste iskani v tem in to je tisto, kar boste z veseljem delali.« Zornić je poudaril tudi zanimanje in udeleževanje raznih dejavnosti: »Čim več izkoristite obštudijske priložnosti. Lahko tam odkrijete kakšno dejavnost, ki je hkrati zanimiva, uporabna in zelo iskana na trgu dela.«
Osojnik je spodbudila, da so poti v inženirstvu neskončne: »Ne obremenjujte se toliko s študijem. Če vas ena stvar vsaj malo zanima, jo pojdite študirati in vrata vam bodo odprta na mnoga področja. Z inženirskim poklicem ne morete zgrešiti, ker ni to samo enosmerna cesta, temveč stičišče vseh poti.« Ugovšek je dijake pomiril s finalnimi besedami: »Tudi če nimate najboljših ocen v gimnaziji, boste pa blesteli na svojem področju. Predvsem je pomembno, da sledite svojemu srcu in da poskusite čim več stvari.«