02 april 2024
Cilj vsakega dijaka je najti poklicno področje, ki ga bo z veseljem izbral za svojo kariero v življenju. O tem, kako to odkriti in kako se odločati smo se v sredo, 27. aprila 2024, pogovarjali s petimi gosti v sklopu projekta Inženirke in inženirji bomo! na Gimnaziji Kamnik.
Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa, strokovnjakinja za mlade in trg dela je dijake pomirila, da študijska pot ni dokončna za kariero: »Odločila sem za študij angleščine, ker se mi je to takrat zdelo zanimivo, v resnici pa sem skozi hobije, prosti čas, študentsko delo in prostovoljna dela ugotovila, kaj me res zanima - delo z ljudmi, in sem se na magisteriju in doktoratu izobraževala v tej smeri.« Sabina Gros, diplomirana pravnica in direktorica podjetja BPT se je prav tako odločila za družboslovni študij, potem pa jo je pot zanesla v druge vode: »Odločila sem za pravo, ker me je zanimalo tožilstvo za pregon organiziranega kriminala. Po študiju sem delala v odvetništvu, po prošnji očeta pa sem prevzela podjetje, ki se ukvarja z energetiko. Vesela sem za to, ker je zelo zanimivo, vsak dan je drugače in ni meja. Vsekakor mi pride prav znanje iz prava zaradi regulacij.«
Kristina Batistič, magistra informacijskih in komunikacijskih tehnologij iz podjetja NIL in nominiranka za inženirko leta 2023, je vedela, da bo študirala na naravoslovnem področju: »Od nekdaj me zanima tehnika, fizika, matematika, strojništvo, računalništvo, nekaj časa sem celo razmišljala, da bi bila pilotka. Računalništvo mi je bilo najbolj blizu in sem se zato odločila za to področje.« Gregor Segel, magister inženir metalurgije in materialov iz podjetja MPI Reciklaža je šel po poti družinske tradicije: »Sem deveti metalurg v družini. Naravoslovni predmeti, fizika, matematika, kemija, vse to mi je bilo čudo sveta v osnovni šoli. Zanimala pa me je tehnika in sem si želel biti inženir zaradi svobode razmišljanja in razumevanja pojavov. V gimnaziji so mi naravoslovni predmeti čedalje bolj začeli ležati in sem se iz zanimanja odločil za metalurgijo.« Tomaž Cvetko, inženir strojništva in razvojni inženir v podjetju Fotona je imel veliko sprotnega dela med študijem: »V srednji šoli nismo imeli domačih nalog, na študiju pa. Ampak mi je sprotno delo veliko pomagalo, da sem lažje sledil.«
Ključne vloge inženirjev v slovenskem kontekstu
Gros je poudarila pomembnost njihovega podjetja z vidika slovenske energetike: »Naši vzdrževalci hidroelektrarne skrbijo, da obrat ves čas deluje in pretvarja vodno energijo v električno energijo, ki napaja Slovenijo.« Cvetko je poudaril vlogo Fotone v različnih panogah: »Izdelke najdemo v vojaški in obrambni industriji kot merilne naprave in za prestrezanje izstrelkov. V industriji se uporabljajo za izrez materialov. Najdemo pa jih tudi v medicini, posebej v dentalni, v estetiki in v ginekologiji.« Z okoljskega vidika je pomembno tudi Segelovo delo: »Ukvarjamo se z reciklažo odpadnih akumulatorskih baterij in na ta način preprečimo uvažanje baterij iz držav tretjega sveta. Veliko je sodelovanja v ekipi in gre za kompleksno delo, ki preprečuje negativen vpliv na okolje.«
Kot dijak in študent izkoristite in pridobite dodatne priložnosti, da boste iskani na trgu dela
Miloševič je poudarila pomembnost pridobivanja dodatnih izkušenj: »Študentsko in dijaško delo je zelo pomembno, vendar to ne sme pretehtati šolskih obveznosti. Dijaško delo je odlična priložnost, da poskusite, kaj delo v praksi pomeni in se lažje odločite, kaj bi šli študirat. Hkrati tudi osvojite mehke veščine, kot so komunikacija, delo v timu, reševanje problemov, ter trde veščine, ki pa služijo za vsak sektor posebej. Pomembno je tudi vedeti, da se 62% mladih zaposli tam, kjer je prej opravljalo študentsko delo. Zato je ključno, da izkoristite vse priložnost, pojdite opravljat različna dela in širite svoje mrežo poznanstev, ker boste iskani delavci. Do leta 2050 je namreč napovedano, da bo 27% premalo delovne sile v Slovenije, zato boste vi brez problema imeli službo, še posebej če boste imeli toliko izkušenj.«
Batistič prav tako priporoča delo ob študiju: »Na drugi stopnji sem bila zaposlena za polovični čas in sem poleg študija dobila izkušnje. To je zelo koristno, ker potem teorijo preizkusiš še v praksi, te še dodatno motivira za študij, ker ti je vse bolj razjasnjeno.« Na koncu se je še pošalila: »Kot študent računalništva se potem »tepejo zate«.
Nasveti za iskanje poklicne poti in uspeh v inženirstvu
Miloševič ima vpogled v iskanje kadrov in je posebej poudarila pomen inženirstva: »Inženirstvo je blazno iskan poklic, ker je takšno pomanjkanje. Posledično so tukaj primerljive visoke plače zaradi potrebe na trgu tako na študentskem servisu kot pri redni zaposlitvi. Ne rečem, da je plača vse. Predvsem je pomembno, da poiščite, kar vas veseli in v čem ste dobri. Če se boste odločili za inženirstvo, pa tudi plača ne bo problem.« Temu se je pridružil tudi Cvetko: » Ne iščite plače in lahkega dela, najdite področje, kjer ste uspešni in vas zanima, vse ostalo pride zraven.«
Gros je poudarila priložnost spremembe: »Ne se ustrašiti, če ugotovite, da vam nekaj ni všeč. Vedno imate čas in priložnost zamenjati.« Segel je dijake opomnil glede pomembnosti vztrajnosti: »Bodite predvsem vztrajni. Sprva nam nekatera področja niso všeč in jih ne razumemo. Z delom in vztrajnostjo začnemo razumeti globino področij in ugotovimo, da so področja zelo široka in se najde delo za nas.« Na koncu je Batistič še dodala: »Predvsem se pozanimajte o študiju in sprašujte. Verjemite, da vam ljudje z veseljem vse povedo in pokažejo stvari.«