07 marec 2023
V sredo, 1. marca 2023, smo obiskali dijake Gimnazije Škofja Loka. Raznolika skupina gostov je dijakom, ki se odločajo o nadaljevanju svoje izobraževalne poti, med drugim razkrila, da se bistvo inženirskega poklica skriva v kreativnosti, ki je pri reševanju vsakodnevnih izzivov ne sme zmanjkati.
Od razstavljanja stvari do inženirskega poklica
Pot mladih do izbire študija je raznolika; nekateri so odločeni že od malih nog, drugi pa odločitev sprejmejo tik pred zdajci. Sabina Gros, pravnica in direktorica podjetja BPT, je bila o svojih željah prepričana že zelo zgodaj: »Že od petega razreda sem vedela, da si želim postati odvetnica ali tožilka.« Dino Grbić, inženir strojništva in konstrukter v podjetju LTH Castings, je sprva mislil, da se bo kot športnik po duši celo življenje ukvarjal s košarko, a se je pri izbiri študija ravnal po kriteriju zaposljivosti: »Izbiral sem med gradbeništvom in strojništvom. Na koncu me je oče – tudi sam inženir strojništva – prepričal, da sem se vpisal na slednje.« Spodbudo iz okolja je imel tudi Sergej Primožič, ki je že kot otrok rad razstavljal stvari. Danes inženir strojništva v podjetju LPKF se je za to področje odločil zaradi sodelavca v podjetju, kjer je delal že kot dijak: »Začel sem ga spraševati kako, kaj, kje se vse to naučiš? Odgovoril mi je, da na strojni fakulteti – in takrat sem začel razmišljati o tej smeri.«
Izberite področje, ki vas veseli – če se spremeni, pa le brez skrbi
Med ljubitelje razstavljanja stvari poleg Primožiča spadata tudi Andraž Jelenc, inženir računalništva in matematike, DevOps inženir v podjetju Sportradar, ter Robi Zorman, organizator informatik in vodja aplikativne skupine v podjetju Iskraemeco. Jelenc je poudaril, da je največja razlika med fakulteto in srednjo šolo to, da nič ni obvezno: »Pomembno se mi zdi, da ti je všeč, kar študiraš. Potem te želja pridobivanju novega znanja tudi vleče naprej, da aktivno študiraš.«
A izbira študija ali karierne poti ni nujno vklesana v kamen. Kot je povedala Gros, ki je pred petimi leti s prevzemom vodenja družinskega podjetja zamenjala področje dela, ni »nič hudega, če vmes ugotoviš, da ti nekaj leži ali pa da bi rad zamenjal svojo kariero« in dodala, da je sama zelo vesela, da je naredila omenjeni preskok.
Čar inženirskega poklica
»V mojem poklicu je – tako kot v marsikaterem drugem v inženirski branži – vsak dan nekaj novega; rešuješ nove izzive in zagotovo ti ni dolgčas,« je o svoji zaposlitvi povedal Jelenc. Primožič pa je podelil veselje, da ima pri delu od nekdaj proste roke: »Rešitve mi niso bile podane, pač pa sem imel svobodo, da lahko ustvarjam in dam v izdelek nekaj svojega.« Svobodo in kreativnost pri delu je izpostavil tudi Grbić, Zorman pa je dodal, da mu je IT sfera, v kateri dela, všeč prav zato, ker »smo vedno podvrženi novim tehnologijam in soočamo se z novostmi na trgu.«
Dober inženir je ekipni igralec
Že stari rek pravi, da več glav več ve – ali kot je povedal Grbić: »Zakaj bi se s problemom ukvarjal sam, če ga lahko štirje skupaj rešijo? Sam ne veš vsega.« Kot konstrukter ves čas dela v skupinah, ki jih sestavlja od 40 do 50 ljudi. Medsebojno razumevanje je pri tem ključno. Primožič pa izjemen pomen skupnega dela daje prav medsebojnemu spoštovanju.
Pomen dela v ekipi je izpostavila tudi Gros, ki pri potencialnih bodočih zaposlenih vedno išče posameznike, ki radi ter znajo delati v ekipi in se znajo prilagoditi: »Pri delu v rizičnih razmerah moraš imeti okoli sebe ljudi, ki jim zaupaš, s katerimi se dobro razumeš in sodeluješ«. Zorman obenem išče tudi »žar v očeh – če nekdo želi delati pri tebi, bo s tabo z veseljem komuniciral. Velikokrat iščem tudi ideje; danes jih ima vsak, zelo malo pa je tistih, ki si jih upajo povedati,« je povedal.
Posnetek dogodka