07 februar 2023
Na zadnji januarski ponedeljek leta 2023 smo se družili z dijakinjami in dijaki 3. letnika Gimnazije Bežigrad. V okviru dogodka Ne teslo, Tesla bom! smo z osebnimi zgodbami petih zanimivih gostov mlade navduševali za inženirske poklice. Poslušalcem so predstavili svoje delo in jih povabili, da iz različnih virov zberejo uporabne informacije za lažjo odločitev o izbiri študija.
Inženirstvo združuje veliko različnih področij
Izbira fakultete je pomembna odločitev, ki dijakom in dijakinjam velikokrat predstavlja velik izziv. »Za študij živilstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani sem se odločila, ker je hrana nujno potrebna za življenje in zaposlitev ni skrbela,« je svoj proces izbire študija opisala Špela Sušnik Šabec, strokovna sodelavka za kakovost in varnost hrane v Ljubljanskih mlekarnah. Robert Tovornik, inženir računalništva in informatike, podatkovni znanstvenik v podjetju Better, se je ob odločitvi o nadaljnji študijski poti vprašal, kako bi združil svoja zanimanja s področja delovanja strojev in medicine: »Stroji so super, a nekdo mora razviti pamet za njihovo poganjanje. Tu sem videl povezavo z medicino, saj se podatkovna znanost hitro razvija, pri tem pa se opira na človeško razmišljanje in delovanje možganov, kar se zdaj prenaša na delovanje tehnologije.«
Vztrajnost se obrestuje
Velikokrat slišimo, da so inženirji zelo radovedni, saj v svojem poklicu združujejo veliko različni področij. Marija Jakopin, matematičarka in inženirka gozdarstva, direktorica podjetja Gozdno gospodarstvo Les, je mladim radovednežem to tudi potrdila: »Že v drugem razredu sem se zaradi disleksije, ki mi je povzročala težave s predmeti, ki zahtevajo veliko branja, odločila, da bom študirala matematiko. Potem sem se podala v programerske vode in pristala v oddelku marketinga, saj sem s svojim inženirskim znanjem odlično dopolnjevala ekipo.« Mladim je na srce položila, naj jih ne skrbi, četudi se odločitev za študij sprva zdi zelo težka: »Če ste prodorni in vztrajni, vas bo prava pot našla.« Urban Majdič, inženir energetike, razvojnik v podjetju ETI Elektroelement, je poudaril, da je vztrajnost pomembna tudi po zaključku študija: »Učenje se po končani fakulteti ne zaključi. Vsako delovno mesto je unikatno in šele mentor v podjetju te oblikuje v samostojnega inženirja, ki zna pridobljeno znanje tudi uresničiti v praksi.« Dodal je še, da mora biti pri svojem delu vztrajen tudi pri odkrivanju in odpravljanju napak: »V tehničnih poklicih lahko majhna napaka v milijonski seriji pomembno vpliva na naše delo, zato moramo biti inženirji zelo natančni.«
Tudi inženirstvo je ekipni šport
Stereotip, da so inženirski poklici zelo zaprti in samotarski, danes zagotovo ne drži več, saj je za najboljše rešitve potrebno sodelovanje. Aleš Prešern, inženir strojništva, direktor Siemens Energy Avstrija in vodja regije Jugovzhodna Evropa, je poudaril, da ga vsak dan znova navdušijo ljudje in odnosi: »Zame dober dan pomeni, da nekoga spoznam, se nekaj naučim in nekomu pomagam.« Da so mehke veščine pomembne tudi za največje strokovnjake je potrdila tudi Jakopin: »Končne produkte velikokrat uporabljamo ljudje. Zato ima dober inženir posluh za ljudi in bo tako znal razviti rešitev, ki bo v korist človeštvu.«
Izkušnje nas izoblikujejo
Ob koncu je Tovornik dijakinjam in dijakom svetoval, naj vedno nekoliko dvomijo v rešitev, za katero menijo, da je najboljša: »Ne smete se zadovoljiti s prvo rešitvijo. Vsako priložnost izkoristite v polni meri.« Sušnik Šabec je še dodala, da je vedno dobro preveriti vire informacij, na katerih temeljijo naše odločitve: »V poplavi samooklicanih strokovnjakov je res pomembno, da znamo poiskati prave informacije in svoje ugotovitve premišljeno deliti naprej.«
Za konec je Prešern mladim zaupal, da se z izbiro fakultete sprejemanje težkih odločitev in pomembnih korakov v življenju šele začenja: »Pomembno je, da se izzivov lotimo z dvignjeno glavo in zaupamo vase.«