25 januar 2023
Področje izobraževanja ne bi smelo zaostajati za hitro spreminjajočim se svetom. Čeprav je glavna naloga šol izobraževanje mladih, pa ne gre pozabiti na potencial, ki ga imajo kot inkubatorji mladostne ustvarjalnosti in inovativnosti.
Ravnateljica Strokovne tehniške gimnazije ŠC Kranj, mag. Lidija Goljat Prelogar, je prepričana, da je možnosti za spodbujanje podjetnosti in inovativnosti v šolah neskončno, a so pogosto odvisne od posameznikov, katerih razmišljanje sega onkraj okvirov šolskega prostora.
Vaša gimnazija med vrednote šole umešča inovativnost in podjetnost. Zakaj prav te vrednote?
Kot gimnazija moramo seveda v prvi vrsti spodbujati odličnost na akademskem področju. Vendar pa moramo kot izobraževalna institucija spodbujati tudi inovativnost dijakov, pri čemer jim je treba prisluhniti, jim dati prostor in čas, da pokažejo, kaj zmorejo. Temu sledi vrednota podjetnosti, ki počasi (a zanesljivo) kot miselna naravnanost prodira tudi v naš šolski prostor. Pri nas jo vidimo kot spodbujanje samoiniciativnosti, pripravljenosti na tveganje, prevzemanje pobud, timsko delo in sodelovanje.
Prepoznani ste po vrsti izjemnih praks, kot so Inženir za en dan, Inženirski izziv, Mala šola vodenja. Kako vam uspeva tako pospešeno razvijati in uvajati novosti?
Zame je najlepši del ravnateljevanja delo z dijaki in nenehni kreativni proces, ki se pri tem odvija. Ko dijakom zaupaš in oni zaupajo tebi, ko vse dijake na svoji šoli poznaš po imenu, domislicah – potem te vzamejo za svojega in pokažejo svojo ustvarjalnost. Pri tem se neverjetno zrelo znajo med seboj povezovati v time, zelo dobro poznajo močna področja drug drugega in sami izpostavijo sošolce, ki bi lahko s svojim znanjem in veščinami še pripomogli k rešitvi nekega izziva.
Kakšno spremembo opažate pri dijakih, ki jim dajete priložnosti za samostojno delo in inoviranje?
Ko daš dijakom priložnost, da sprostijo svojo ustvarjalnost, da postanejo inovativni, ko jim daš priznanje za njihov trud, se zgodijo nenavadne stvari. V očeh se prižge iskra. Nato pa se čudeži začnejo dogajati tudi v redovalnici in kar naenkrat vse dobi svoj smisel, pot se osvetli in cilj je vedno bolj viden. Takrat se začnejo dogajati izjemne stvari – rojeni so bodoči izumitelji in inženirji. Naša prijetna naloga pa je, da jih samo še pospremimo do mature, po kateri poletijo in odletijo – vsak svojemu poslanstvu naproti.
Kje so možnosti in priložnosti, da bi v šole in v družbo vnesli več podjetnosti, poguma in veselja do dosežkov?
Možnosti je veliko in neskončno. Njihovo uresničevanje pa je odvisno od posameznikov, ki si upajo razmišljati onkraj okvirov šolskega prostora. Šolski sistem je treba videti kot enega izmed najbolj vitalnih sistemov v naši družbi, ki ne more bivati znotraj izoliranega mehurčka. Družba se precej hitro spreminja, z njo pa tudi mladi. Temu sledi tudi spreminjanje šolskega sistema in pomen izobraževanja. Trenutno našim dijakom naredimo največ koristi, če se povezujemo z resničnim svetom, z gospodarstvom, jim dajemo priložnosti, da sprostijo svojo inovativnost ter jih spodbujamo k podjetnosti in drugačnemu načinu razmišljanja.
Vsebina je bila pripravljena za revijo Innovate.ing: Inženirski EXPO magazin, ki je izšla ob 5. obletnici Inženirke leta. Celotno revijo lahko ogledate tukaj.