24 januar 2023
Navdihovanje mladih za inženirski poklic ni le stvar stroke, temveč moramo zanj kot družba skupnostno zavihati rokave. Le tako bomo poskrbeli za to, da bomo ostali v svetovnem vrhu – tujini za zgled in navdih, domačim izumiteljskim predhodnikom pa v ponos.
Kako v mladih zanetiti gorečo željo po raziskovanju, inoviranju in spreminjanju sveta? In kako jo vzdrževati, gojiti in ji ne dovoliti, da usahne? O tem in o prizadevanjih, v okvirih katerih delujemo v projektu Inženirke in inženirji bomo!, smo povprašali njegovega predsednika, dr. Miho Bobiča.
Mlade že desetletje s projektom Inženirke in inženirji bomo! spodbujamo k vpisu na tehniške oz. inženirske študijske programe. Njegov predsednik ste postali leta 2021. Kakšna je vaša vizija projekta čez 10 ali 20 let? Bo Slovenija zaradi projekta IIB svetovna inženirska velesila?
Inženirji so kot dobre ideje, nikoli jih ni preveč. Zaradi tega si resnično želim, da bi iniciativo podprla levja večina slovenskih inženirskih podjetij. Upam torej, da bo projekt prej kot v desetih letih povezal ne samo večino slovenskih podjetij, temveč tudi izobraževalno sfero od osnovnih šol vse do univerz. Ves svet je pred prelomom in zelena preobrazba zahteva veliko inženirskih glav. Seveda pa inženirji v tej preizkušnji nismo sami, celotna družba mora prispevati; eni z idejami in inovacijami, drugi s spremembo mišljenja in navad. Menim, da je Slovenija že sedaj velesila v določenih nišah; njihov izziv je, da večinoma niso privlačne za novinarje, zato se o tem ne govori. Če nam bo z načrtom, da se nam pridruži večina deležnikov, uspelo, bomo verjetno imeli dovolj inženirjev, da bomo ostali velesila v teh nišah in osvojili še druge.
Kaj je po vašem mnenju danes ključnega pomena za doseganje uspehov na inženirskem področju, za uspešno premikanje meja nam znanega in s tem izboljševanja sveta?
Povezovanje. Po eni strani je zaradi digitalizacije ključno že samo povezovanje med inženirskimi disciplinami, a ne le to – za npr. zeleno transformacijo je pomembno tudi povezovanje tehničnih in družboslovnih znanosti. Interdisciplinarnost, če želite.
Osrednje vodilo razstave Inženirski Expo (in tudi te revije) je predstavitev družbenega kapitala, ki ga v slovenskem prostoru predstavljajo izumiteljstvo in inženirstvo. Na kakšen način lahko poskrbimo, da ta potencial tudi v prihodnosti ne bo puščen ob strani?
Predvsem z izobraževanjem novih inženirjev in osvajanjem novih inženirskih disciplin. Mladi morajo vedeti, kaj inženirstvo sploh je, kar pa lahko dosežemo na več načinov. Eden izmed prvih je že izpostavljeno povečanje vpisa na tehnične fakultete – nekaj, kar s prizadevanji v projektu Inženirke in inženirji bomo! že dosegamo. A pomemben korak do tega je nagovor nekoliko mlajših generacij, da se lahko spoznajo z inženirskim poklicem. Temu je namenjeno senčenje v podjetjih. V okviru projekta smo jim med drugim z zagonom aplikacije KAMbi poskušali olajšati morda prisotno dilemo o izbiri za njih pravega poklica.
Predvsem pa: inovativne mlade je treba spodbujati že od samih začetkov. Ob tem jim je treba ponuditi vso potrebno podporo, tako v obliki nasvetov, usmerjanja, ne nazadnje tudi finančnih spodbud. Tukaj v igro med drugim stopi tudi Inženirska iskra.
Na lanski prireditvi Inženirka leta ste izpostavili, da smo »Slovenci narod izumiteljev in podjetnikov, a tudi izumiteljic in podjetnic«. Kakšen poudarek dajete promociji inženirstva med dekleti?
Včasih je veljalo, da obstajajo moški in ženski poklici. A ta trditev ni resnična. Poklici namreč niso povezani s spolom, temveč z notranjim klicem. Ti so lahko različni, vlečejo nas lahko na različna področja. V svojih vrstah imamo danes inženirke na različnih položajih, ki s svojim delom izboljšujejo svet. Njihova vloga v inženirstvu in njihovi doprinosi se – kot je tudi prav – vse bolj izpostavljajo, prav tako tudi sama promocija poklica med mladimi dekleti. V Sloveniji prav posebno težo pri tem nosi projekt Inženirka leta. Njegove nominiranke nas vsakoletno navdušujejo s svojimi zgodbami in s tem vžigajo iskro, ki je predhodno sicer slabotno tlela.
»Vpišite se na inženirsko šolo, ta vam bo dala znanja na pretek, s tem boste postali drzni in pogumni. Predvsem pa ohranite iskrenje (in pri tem pazite na lase J), inženirski ogenj jih potrebuje,« ste na letošnji podelitvi Inženirske iskre nagovorili mlade. Kako zanetiti to iskro že pri najmlajših?
Kot sem že omenil, vsak izmed nas v sebi poseduje z izbiro poklica povezan notranji klic, prisoten pa je že v mladih ljudeh. A ta glas ni pri vseh enako močan. Pomembno je, da mu znamo prisluhniti, tudi če to zahteva nekaj truda. Prav v projektu Inženirke in inženirji bomo! mlade navdušujemo za to, da prisluhnejo svojemu notranjemu klicu – ali šepetu – in da v sebi odkrijejo inženirko, matematika, fizika.
Otroke je treba sicer že od malih nog spodbujati k raziskovanju svojega okolja, gojiti njihovo radovednost in jim omogočiti raziskovanje. Meje njihovega sveta se namreč vsakodnevno premikajo – s primerno spodbudo, podporo in usmeritvijo lahko poskrbimo, da bodo oni nekoč premikali meje sveta nas vseh.
Sami pravite, da inženirstvo odlikuje stremljenje k odličnosti. Kako pomembno je pri tem kakovostno izobraževanje in kaj odlikuje odličnega inženirja/inženirko?
Vpis na inženirsko šolo pomeni zavezo vseživljenjskemu učenju. Odličnost namreč pomeni, da so inženirjevi izdelki boljši od predhodnih, za kar je treba poznati spoznanja drugih in se iz njih naučiti novosti. Za to pa je potrebna kakovostna podlaga v znanju; slednje se povečuje z rojstvom radovednosti. Smisel inženirskega znanja je napovedovanje, kaj se bo zgodilo pod določenimi pogoji: če tega ne znamo, ugibamo. In ugibanja so lahko boljša ali slabša, nikoli pa niso optimalna. Odličen inženir torej vedno hodi po robu znanega in možnega, s tem doseže konkurenčne izdelke ali pa včasih zavije čez rob in prestavi mejo znanega naprej. Podlago za to dobi v dovolj širokem, a na bistvo osredotočenem izobraževalnem sistemu. Inženirstvo namreč povečuje družbeno produktivnost; tem boljše je, tem bolj je družba v konkurenčni prednosti, in ima tako več sredstev za vlaganje v nove, mlade inženirje.
Vsebina je bila pripravljena za revijo Innovate.ing: Inženirski EXPO magazin, ki je izšla ob 5. obletnici Inženirke leta. Celotno revijo lahko ogledate tukaj.