23 januar 2023
Bom kos zahtevnosti fakultetnega študija? Kakšno delo bom lahko opravljal z opravljeno diplomo? Ali bom zanj karakterno sploh primeren? Izkušnje pravijo, da so takšne dileme nepomembne – pomembno je predvsem to, da te na tvoji poti vodita zanimanje in radovednost.
Pod širokim pojmom inženirstva se za nadobudne dijake skriva še mnogo neraziskanih in morda (še) nepoznanih kariernih poti. Da bi bila odločitev za študijsko pot nekoliko lažja, smo mladim na sejmu izobraževanja in poklicev, Informativi, v petek, 20. januarja 2023, predstavili zgodbe inženirjev. Kot so nam zaupali, se za tiste, ki jih vodita zanimanje in vztrajnost, za inženirskimi nazivi skrivajo raznolike priložnosti.
Poti do odkritja zanimanj so lahko raznolike
Vsako leto se mnogo dijakinj in dijakov srečuje z dilemo izbire študija. Za Žana Kozana, produktnega vodjo v Danfoss Trati, ni bilo nič drugače. Po prvotnemu kolebanju med športom in strojništvom – pri čemer je prevladala izbira slednjega – je svoje znanje nadgradil še z magisterijem ekonomije: »Zdi se mi, da gre za dobro kombinacijo znanj. Inženirji izdelek razvijejo, ekonomski vidik pa omogoči, da poskrbiš za njegovo povpraševanje na trgu.« Marka Malovrha, razvijalca vgrajenih sistemov v podjetju RLS Merilna tehnika, je področje elektrotehnike pritegnilo v sklopu izbranega modula v srednji šoli: »V sklopu obveznosti smo imeli tudi učenje elektrotehnike, tekom čigar sem ugotovil, da mi področje zelo ustreza.«
Predznanje je lahko koristno – ni pa odločilno
Kaj pa predznanje? Kako se razlikujejo podlage, ki jih gradijo gimnazije in strokovne srednje šole? Viki Petrovič se je na Fakulteto za računalništvo in informatiko vpisala po zaključeni splošni gimnaziji, in kot pravi sama: »Ne glede na predznanje, moraš na določenih področjih znanje nadoknaditi.« Danes višja tehnična svetovalka v podjetju Loftware je obenem poudarila, da se ključ do uspeha skriva prav v vloženem trudu, vztrajnosti in samodisciplini.
Na vprašanje, koliko zahtevnejša je fakulteta od srednješolskega izobraževanja, je Kozan odkrito priznal, da je na začetku študija tudi sam doživel šok, a da ni nič nemogoče: »Ko vidiš, da te stvar zanima in da gredo stvari naprej, se vse da.« Malovrh pa je dodal:» Nihče se ne rodi z izvijačem in matico v roki. To se moraš priučiti. V srednji šoli je težko vedeti, če si v nečem dober – lahko pa se vprašaš, ali te to zanima.«
Vaše prednosti se skrivajo v vaši edinstvenosti
Inženirsko znanje je osnova, ki jo pridobiš na fakulteti, služba pa velikokrat zahteva tudi drugačne veščine, a kot so povedali sogovorniki, je večna razprava o ekstrovertiranosti in introvertiranosti pravzaprav nepotrebna. Malovrh je delil svojo izkušnjo: »Tudi sam imam izkušnje z ljudmi, ki niso bili najbolj zgovorni, a so bili pri določenih nalogah najboljši v podjetju.« Petrovič pa je mladim položila na srce: »Osredotočite se na to, kakšni ste in kaj lahko s svojimi lastnostmi naredite, in ne na to, kaj bi morali narediti, da boste postlali nekdo drug.«
Druži jih jutranja kava in zaupanje v moč zanimanja
In kaj je skupnega tipičnemu delovnemu dnevu produktnega vodje, višje tehnične svetovalke ter razvijalca vgrajenih sistemov? Jutranja kava, seveda. A kot je poudarila Petrovič je: »Fakulteta je samo sredstvo, kako priti do službe. Pomembno je, da veš, kaj lahko z določeno izobrazbo delaš.« Informiranje in pridobivanje praktičnega znanja sta bila tako glavna nasveta, ki so jih gostje predali dijakom. Kozan je zaključil: »Preden se odločite za študij, poskusite čim več stvari. Tako boste dobili občutek, kaj vas zares zanima.« Glavno sporočilo, ki so ga gostje predali mladim poslušalcem pa je bilo, da je ravno zanimanje eno ključnih vodil, ki lahko tudi ob težkih trenutkih služi kot gonilo vztrajnosti in truda.