08 december 2022
Janez Dovč je diplomirani inženir fizike. Je tudi harmonikar, skladatelj in inovator. Z inštrumentom pojoča Teslova tuljava je pred leti zaigral ob odprtju razstave o Nikoli Tesli v Cankarjevem domu. Takrat je dobil idejo povezati fiziko in glasbo. Spregovoriti z jezikom frekvenc, vibracij ter poleg znanstvene osvetliti tudi humanistično plat celovitega genija. Nastala je predstava Tesla. Do danes jo je videlo okvirno 30.000 ljudi, januarja 2023 tudi obiskovalci dogodka Inženirka leta.
Predstava Tesla je že nekaj let nenehno razprodana. Lahko ocenite, koliko ljudi je videlo predstavo Tesla do danes?
V nekaj več kot 5-tih letih smo s predstavo imeli okoli 140 ponovitev, kar pomeni, da jo je videlo okvirno 30.000 mladih in odraslih. Vedno znova me navdušijo iskrive oči, tišina in osredotočenost med predstavo, vprašanja in odzivi po predstavi. Tesla ni bil samo velik znanstevnik in izumitelj, temveč tudi mislec in humanist, ki je sanjal o boljšem svetu, v katerem bodo prevladovali pravičnost, nesebičnost, duhovnost in moralnost, bil je glasnik sožitja med nemirno praktičnostjo zahoda in mirno modrostjo vzhoda, s prebliski intuicije in preračunljivostjo razuma pa je spajal tudi znanost in umetnost. Ravno humanistični del, ki poleg sprehoda čez Teslovo življenje in delo, predstavlja velik del vsebine predstave, pa se zelo dotakne tudi odrasle publike.
Inštrumente ste izumil ali priredil: Teslovo tuljavo, lasersko harfo, teremin in sintetizatorje zvoka ter fluorescenčne žarnice. Kaj je bilo zahtevneje: glasbeno- umetniški ali inženirsko-tehnični del?
Že od otroštva se ukvarjam z glasbo, po svoji izobrazbi pa sem fizik, zato mi je bila misel na glasbo, glasbene instrumente in fizikalne pojave, ki se javlja skozi prizmo fizike in posluh glasbe vedno zelo blizu. Poleg akustičnih instrumentov so me tako vedno navduševali tudi elektronski instrumenti, sintetizatorji zvoka, sodobna orodja za manipulacijo zvoka itd. Poleg omenjenih sem za predstavo izdelal še mehanični sekvencer, ki ga žene polifazni elektromotor, da bi šeenkrat poudaril pomembnost tega izuma, uporabljamo tudi mikrokontrolerje arduino, plesočega humanoidnega robotka, pa posebne računalniške in programske vmesnike za povezavo med zvokom in lučjo ipd. Skratka, kar veliko tehničnih izzivov. Nekatere sem ukrotil sam, za nekatere sem poiskal strokovno pomoč. Na srečo je tako, kot na glasbenem, tudi na področju inženirstva in znanosti v Sloveniji neverjetno veliko zares vrhunskih strokovnjakov.
Predstavo središči resonanca. Fizikalni pojav, ki je osnova vseh glasbenih inštrumentov in je ključen za sobivanje. Kateri pojav navdihuje vaše raziskovanje danes?
Ni naključje, da sta ključna fizikalna pojava, tako v naravi, kot tudi v vesolju, pa tudi v fiziki in glasbi dva pojava, ki se jima je Tesla s svojimi izumi morda celo najbolj približal in to sta višje harmonske frekvence in resonanca. Kot ste nakazali, pa pojem resonance lahko preslikamo tudi na področje medsebojnih odnosov, sinergije, alikvotov, v uglašeni ekipi. Biti na isti frekvenci, to be on the same wavelength. Oz, kot rad pravi moj dober kolega, zdaj ni več čas samo za novo renesanso, ampak za resonanco.
Meja, ki jo želiš premakniti v prihodnosti?
V času krize, ko je drobni virus skoraj ustavil mogočno globalno civilizacijo, je ključno, da spet povežemo ne samo novo s starim, temveč tudi civilizacijo z naravo. To pa lahko storimo le skozi različne izkušnje raznolikih kultur, ki pomenijo gojenje večstoletnega stika z naravo v stvarnem prostoru. Kulturna raznolikost je podobno kot biotska raznovrstnost ključna za dinamično ravnovesje sveta. V času, ko z informacijsko avtomatizacijo in samoučečimi algoritmi t.i. umetne inteligence prihaja do največjega poenotenja sveta, je treba izostriti predvsem občutek za raznolikost. Namesto „spopada civilizacij“, ki kaj lahko pomeni tudi konec človeštva na zemlji, potrebujemo „sožitje kultur“, namesto oglaševanja rabimo uglaševanje. In morda lahko Evropa različnih narodov in raznolikih kultur spet povabi svet v resonanco renesanse ...
Katero misel bi namenili mladim, jutrišnjim Teslam in Dovčem, da ohrabriš njihov inovatorski gen?
Poiščite svojo os, ko jo človek najde, os sebe, postane oseba. Oz, nekateri temu rečejo tudi klic poklica. In v svojem življenju ohranite igrivost, iskrivost in iskrenost. Če človek opusti otročje, ohrani pa otroško čudenje, potem tisto, kar je nekaterim morda še vedno čudno, lahko postane čudenja vredno.