09 junij 2022
6. in 7. junija je v Portorožu potekal največji dogodek slovenske industrije, Industrijski forum IRT. Na forumu so sodelovali tudi predsednik projekta Inženirke in inženirji bomo!, dr. Miha Bobič, Inženirka leta 2019, doc. dr. Aida Kamišalić Latifić in mag. Edita Krajnović, soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo!.
»V Sloveniji nam odličnih inženirjev in znanstvenikov nikoli ni manjkalo in ti so temelj, na katerem lahko pospešujemo slovensko gospodarstvo. Ima pa Slovenija izjemne rezerve na področju inženirk. Samo pomislite, kakšna velesila bi lahko postali, če bi vsem fantom, ki so danes vpisani na naravoslovnih fakultetah, dodali še približno enako število deklet,« je uvodoma opozoril Darko Švetak, predsednik organizacijskega odbora Industrijskega foruma IRT, ter dodal, da se danes v poslu bije bitka za najboljše kadre in predvsem inženirji so tisti, ki so ključni za ustvarjanje dodane vrednosti. »Učinkovitost pri ustvarjanju dodane vrednosti je po mnenju strokovnjakov v Sloveniji na precej nizki ravni. Če želimo napredovati, se moramo glede tega približati najbolj razvitim gospodarstvom na svetu,« je še opozoril Švetak.
Zelena preobrazba je priložnost za Slovenijo
Tudi dr. Miha Bobič, predsednik iniciative Inženirji in inženirke bomo! ter podpredsednik Danfossove poslovne enote daljinska energetika, je v svojem predavanju poudaril, da so edina trajna rešitev za povečanje družbenega bruto proizvoda prav inovacije. »Na inovacije vpliva mnogo parametrov, vendar je eden glavnih kompetentnost inovatorja, ta pa je tesno povezana s kakovostjo šolskega sistema. Države, ki imajo boljši šolski sistem, imajo več inovacij, in države, ki imajo več inovacij, imajo višji BDP. To, kako dobri bomo v inoviranju, je tesno povezano s tem, koliko mladih se bo odločilo za inženirski poklic,« je povedal dr. Bobič in poudaril, da po desetih letih delovanja iniciative Inženirji in inženirke bomo! tu dosegajo opazne spremembe na bolje. Obenem je ocenil, da je zelena preobrazba, v katero se trenutno obrača svet, za Slovenijo velika priložnost, saj vse države postavlja na isti imenovalec – na začetek. »Zelena preobrazba je priložnost, da postavimo slovensko inženirstvo tja, kamor sodi: v svetovni vrh,« je še opozoril dr. Bobič.
Družba potrebuje vzore, po katerih se bodo zgledovali mladi
Inženirka leta 2019, doc. dr. Aida Kamišalić Latifić, pionirka na področju tehnologije veriženja blokov in obdelave velepodatkov, je z občinstvom delila svoje izkušnje s Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, kjer skoraj dnevno dobivajo prošnje podjetij z željo, da bi zaposlili inženirja. Njihovi študentje so v podjetja »oddani« že v drugem letniku in na Fakulteti se srečujejo z izzivom, kako zadržati študente kot mlade raziskovalce. Obenem je opozorila, da družba potrebuje vzore zlasti med inženirkami. »Dekleta so bolj dovzetna za mnenje okolice, zato je zelo pomembno, da znamo učencem in učenkam že v osnovni šoli približati inženirske poklice, predvsem pa je zelo pomembno izobraziti starše in predvsem učitelje, da ne postavljajo ovir tam, kjer jih ni,« opozarja dr. Kamišalić Latifić.
Potrebno je sodelovanje
V nadaljevanju sta člana programskega konzorcija nastajajočega Centra znanosti Jutri, prof. dr. Gregor Geršak in dr. Saša Novak, predstavila projekt Jutri, ki bo predstavljal stičišče javnosti, akademske sfere in industrije ter bo ponudil sistemske rešitve za tesnejše povezovanje gospodarstva in znanosti. Opozorila sta, da je za preboj družbe potrebno več pogovorov in sodelovanja. Miha Senčar, mladi manager 2021, je šaljivo omenil, da imajo za boljše sodelovanje v njihovem podjetju vinsko klet, vendar pa zelo resno poudaril, da je za napredek treba pogosto seči onkraj cone udobja in da je koristno, da nas tja čez nekdo potisne.
(P)Ostali bomo prvaki sveta
Ena od glavnih misli na okrogli mizi »(P)Ostali bomo prvaki sveta«, ki jo je vodila Vida Petrovčič in ki so se je udeležili vsi prej navedeni sodelujoči, se je nanašala prav na zmožnost sodelovanja in povezovanja, poleg tega pa so udeleženci omizja izpostavili pomen fokusa ali, povedano drugače, vizije razvoja Slovenije, v kateri bi se lahko prepoznali vsi. Ob koncu okrogle mize je mag. Edita Krajnović spomnila, da se celoten slogan države Slovenije glasi »I FEEL SLOVENIA - Green. Creative. Smart.« in da je to lahko naš fokus in vizija.
Kakšna bo proizvodnja v inovativni Evropi; EIT Manufacturing
Na vprašanje, kako se lahko v slovenski industriji bolj približamo proizvodnji, kakršna bo v inovativni Evropi, je odgovor v popoldanskem delu ponudil dr. Franci Pušavec s Fakultete za strojništvo UL, ki je skupaj s partnerji iz tujine predstavil projekt EIT Manufacturing.
Gre za največjo mrežo industrijskih organizacij in proizvodnih inovacij, ki jo podpirata EU in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) in ima za cilj združiti inovativne evropske proizvajalce in jim s povezovanjem omogočiti dodajanje edinstvene vrednosti njihovim izdelkom, postopkom in storitvam. Ključna področja so zmanjševanje ogljičnega odtisa, promocija zelene proizvodnje in krožnega gospodarstva. »Potrebujemo pomembne strukturne spremembe tako pri načinu potrošnje kot pri načinu proizvodnje dobrin,« je opozoril dr. Pušavec in dodal, da se v okviru omenjenega evropskega vzvoda tudi za slovensko industrijo odpirajo številne možnosti povezovanja in sodelovanja. Poleg tekmovanj za inovativne ideje mladih prirejajo tudi poletno šolo za mlade, tekmovanje Leaders, namenjeno podpori inovatorkam, v Sloveniji se priključujejo projektu Inženirka leta in odpirajo še vrsto drugih možnosti (CryoMQL, Pathfinder). Več informacij na eitmanufacturing.eu/