29 april 2022
V torek, 12. aprila 2022, smo se z dijaki družili na I. Gimnaziji v Celju. Dogodka se je udeležilo kar 115 dijakov, ki so spoznali, kako izgleda prihodnost dela in prisluhnili zgodbam petuh inženirk in inženirjev, ki so z mladimi delili svoje izkušnje in nasvete.
Vsak dan je nov izziv
Andrej Funkl, vodja razvojnih projektov v Steklarni Hrastnik, je kot otrok želel postati zdravnik. A globoko v njem je tlela želja po tehniki, saj je rad razstavljal otroške igrače in raziskoval, kaj je v njihovi notranjosti. Želja po inženirstvu je vztrajno rastla in odločil se je za strojništvo: »Vedno me je gnala želja po izboljšanju in inoviranju. Pri tehniki je super, da lahko tisto, kar sestaviš, uporabljajo tudi ostali ljudje.« Tudi Aleksander Tavčar, sistemski inženir v podjetju Oryx Gaming, je bil dolgo prepričan, da bo njegova življenjska pot vodila v šport. Na koncu se stvari niso izšle in odločil se je za študij prava, kjer je že kmalu ugotovil, da to področje ni zanj. Želel si je bolj dinamičnega dela, ker so ga vedno zanimali računalniki pa se je odločil za študij upravne informatike. Izbral je področje, kjer mu nikoli ni dolgčas: »Ni dneva, ki bi bil enak prejšnjemu. Vsak dan je nov izziv.«
Direktorica podjetja Geomet, Janja Marolt, se je v svetu geologije znašla zaradi vpliva prijateljice, ki jo je študirala. Že kot otroka so jo kamni in narava fascinirali, zato se je po zaključeni srednji rudarski šoli odločila za študij geologije. Danes pravi, da je poklic geologa povsem drugačen in močno povezan z gradbeništvom, a zato nič manj zanimiv. Tudi Špela Jug, procesna tehnologinja v podjetju Lek, je občutila vpliv zgledov. Odraščala je v družini naravoslovcev, ki so jo vključevali v različne domače projekte. Kljub temu ni razmišljala o študiju inženirstva – odločila se je za farmacijo, a jo je karierna pot pripeljala do dela, ki je tesno povezano s tehnologijo: »To je dokaz, da lahko opravljaš res raznovrstna dela.«
Lahko ste karkoli, če imate voljo
Vsi gosti zelo radi opravljajo svoje, a razumejo stisko dijakov pred odločitvijo o študijski poti. Jernej Bule, vodja informacijskih virov v KLS Ljubno, ki se je za študij telekomunikacij odločil zaradi zanimanja za tehnologijo, jim je položil na srce: »Normalno je, da ne veste, katero smer bi izbrali. Vedno se lahko premislite in obrnete svojo pot. Danes je na internetu dostopnih toliko informacij in znanja, da ste lahko karkoli, le voljo morate imeti.«
Funkl je dijakom predstavil lepoto inženirskega poklica: »Moja naloga je, da sanje spreminjam v realnost. In zelo lepo je te sanje videti na polici trgovin.« Tudi Buletovo delo je podobno, le da z njim olajša delo zaposlenih: »Moja naloga je, da se tehnologije, ki so trenutno na voljo, usmerim v iskanje rešitev, s katerimi ljudje delajo hitreje in z manj napakami.«
Radovedne dijake je zanimala tudi finančna plat inženirskega poklica. Bule je povedal izkušnjo iz svojega podjetja, kjer vpliva tudi na zaposlovanje novih kadrov: »Trg dela je na področju inženirstva zelo odprt in možnosti je ogromno. Vse pa je odvisno od vas in vašega truda.« Funkl se je strinjal, a jih opozoril: »Motiv pri izbiri vašega poklica ne sme biti plača, pač pa veselje do dela. Plača ne prinese tega, da bi z veseljem hodili v službo.«
Motivacija je večja, če te čaka služba
Ob koncu so gosti z mladimi delili nasvete, ki bi jih z veseljem slišali, ko so sami sedeli v šolskih klopeh. Jug jim je namignila: »Razmislite, kaj lahko s poklicem kasneje delate. Motivacija za dokončanje študija je veliko večja, če te po zaključku študija čaka služba.« Marolt je dodala: »Bodite vztrajni pri vsem, česar se lotite, pa boste uspešni v vseh poklicih. Predvsem pa se odločite za poklice, v katerih boste zadovoljni.« Tavčar pa je dijake za konec pomiril: »Ne sekirajte se, če ugotovite, da se niste odločili pravilno. Vedno obstaja druge možnosti.«