24 februar 2022
Odločitev za študijsko in poklicno pot je ena izmed najpomembnejših v življenju. Z željo, da ta korak olajšamo, smo se v petek, 18. februarja 2022, srečali z dijaki Gimnazije Jesenice. O tem, kako se pravilno odločiti in kaj jih sploh čaka v inženirskih vodah, so jim povedali gostje okrogle mize, uspešni posamezniki iz podjetij in ustanov.
Pomembno je, kdo je tvoj mentor
Anžeta Svoljška, vodjo razvojnega oddelka v podjetju Optiweb, sta internet in programiranje navdušila že tekom srednje šole. Pri odločanju za študij je iskal mešanico programerskih in poslovnih znanj, kar je našel na smeri Organizacija informacijskih sistemov na Fakulteti za organizacijske vede. Na začetku je programiral zase: »Ko vidiš, da lahko s svojim znanjem rešuješ probleme podjetij, pa veš, da je bila tvoj odločitev pravilna.« Podobno je bil tudi Jan Robas, razvijalec v podjetju Nicelabel (Loftware), že kot otrok fasciniran nad tehnologijo in računalniki. Z osnovami programiranja se je srečal že v osnovni šoli, zato odločitev za srednjo tehniško šolo in kasneje za študij računalništva in informatike ni bila težka.
Izo Ogris, mlado raziskovalko v Laboratoriju za molekularno strukturno dinamiko na Kemijskem inštitutu, sta v srednji šoli zanimali biologija in kemija, zato se je študij biokemije zdel logična odločitev. Danes obžaluje, da se takrat ni pozanimala o možnostih zaposlitve biokemikov: »Sedaj vem, da je to zelo pomembna stvar, ki jo je treba premisliti pri odločanju za študij.« Kljub vsemu je danes pri svoje delu srečna in uspešna, poudarja pa, da so si naravoslovne smeri med seboj podobne in da včasih usmeritev na določen študij ni tako pomembna: »Na koncu je pomembno, kdo je tvoj mentor.« Tudi Luko Staničića, razvojnega inženirja v podjetju RLS Merilna tehnika, je v elektrotehniko potegnil osebni interes. V prostem času igra električno kitaro, pri čemer uporablja različne elektronske naprave. V njem je vzklila želja, da bi sam izdelal tako napravo in to je bil odločilen trenutek pri izbiri študija.
Mešane ekipe boljše pri iskanju rešitev
Žensk je v inženirstvu še vedno manj kot moških. Tanja Pešić, inženirka telekomunikacij in podporna inženirka v podjetju Iskratel, dela v podjetju, kjer je delež žensk majhen. V tem vidi prednost: »Delo v mešanem timu je zelo zanimivo. Hitro ugotoviš, da potrebuješ ideje moških in žensk, da skupaj prideš do najboljše rešitve.« Svoljšak se je strinjal in spodbudil dijakinje: »Glede na to, da smo v ekipo v zadnjih letih sprejeli kar nekaj žensk, lahko rečem, da to ni več tabu. Marsikatera programerka je boljša od moških kolegov. Punce, ne se ustrašiti, tudi to je področje za vas.«
Pogosto slišimo, da v inženirstvu izzivov nikoli ne zmanjka. S tem so se strinjali tudi sogovorniki. Pešić je poudarila: »Delo je raznoliko. Vsak dan je nekaj novega, zato se nikoli ne nehaš izobraževati.« Podobno je povedala tudi Ogris: »Všeč mi je razgibanost dela, saj se ves čas učim in razvijam.« Robas pa je poudaril, da včasih delo ni najbolj pomemben vidik: »Z leti sem se naučil, da ni tako bistveno na kakšnem projektu delaš, ampak kakšno ekipo imaš okoli sebe. Dober tim naredi tudi dolgočasno delo bolj zanimivo.«
Sogovorniki so veliko govorili tudi o obštudijskih dejavnostih. Svoljšak je tekom izobraževanja hitro odkril, da sta znanje in uspeh posameznika odvisna od njegove samoiniciativnosti, zato se je kmalu lotil svojih projektov: »To, da sem se hitro vključil v smer, ki me je zanimala, je bilo odločilno, da sem lahko prišel na svoj današnji nivo. Prej kot začneš, bolj ti koristi.« Podobno je povedal tudi Staničić, ki je z sodeloval pri mnogih študentskih projektih: »Pomembno je, da čimprej izkusiš čim več različnih stvari. Tekom študentskega dela in dela na projektih ugotoviš, kaj te res zanima in kaj želiš delati.«
Sodelovanje pomembnejše od pisanja kode
Svoljšak, ki kot vodja oddelka sodeluje tudi pri zaposlovanju novih sodelavcev, je s poslušalci delil namige, kaj podjetja iščejo: »Cenimo iznajdljivost, pomembno je, da se oseba sklada s kulturo podjetja. Pri meni ima prednost tisti, ki je entuziastičen, četudi še nima potrebnih znanj in izkušenj.« Robas se je strinjal in poudaril, da je potrebna dobra komunikacija: »Pisanje kode je manjši del programiranja, večji del je raziskovanje in sodelovanje z ekipo pri iskanju rešitve.« Pešić je izpostavila sodelovanje in sposobnost timskega dela ter deljenja znanja z ekipo. Staničić pa je dodal še pomemben vidik dela v inženirstvu: »Ključni lastnosti sta inovativnost in kreativnost.«