23 februar 2022
V četrtek, 17. februarja 2022, smo se srečali z dijaki GSŠRM Kamnik, da jim z informacijami o študiju in delu inženirjev pomagamo pri odločitvi o prihodnosti. Izkušnje in nasvete so z njimi delili uspešni inženirji iz slovenskih podjetij.
Fakulteto konča več pridnih kot pametnih
Ivan Surina, višji svetovalec za tehnične rešitve v Selectium Adriatics, se je nad računalništvom navdušil že v otroštvu. Zanimale so ga računalniške igrice, ko pa je v 7. razredu dobil svoj prvi računalnik, je bila odločitev neizbežna – vpisal se je za srednjo računalniško šolo. Odločitev za študij računalništva in informatike je bila tako dokaj logična poteza, saj je užival v tehničnih predmetih: »Recept za inženirja sta znanje matematike in želja po reševanju težav. Jaz sem imel oboje.« Podobno je tudi Klemen Trček, produktni inženir v podjetju Danfoss Trata, že od nekdaj želel vedeti, kaj se dogaja znotraj naprav. Po zaključku srednje elektro šole se je zaposlil, a želja po novem znanju ga je gnala naprej in vpisal se je na študij elektrotehnike: »Vedel sem, da mi znanje iz poklicne šole ne bo omogočalo kariernega razvoja, ki sem si ga želel.«
Odločitev Matica Frajnkoviča, razvojnega inženirja v podjetju Elaphe pogonske tehnologije, pa je bila bolj premišljena. Matematika in fizika sta mu šli dobro od rok, pri odločanju pa je pomislil tudi na možnosti zaposlitve. Odločil se je za študij strojništva, ob čemer pa je imel pomisleke: »Beseda strojnik ima še vedno negativni prizvok in v očeh nekaterih so to še vedno umazani ljudje, ki delajo v delavnici. Kmalu sem spoznal, da je resnica povsem drugačna.«
Tudi Leja Prezelj, strokovnjakinja za varnost in kakovost živil v Ljubljanskih mlekarnah, se je izbire študija lotila analitično, s pregledom študijskih smeri in raziskovanjem. Vedela je, da jo zanima naravoslovje, prav tako je bila hrana vedno prisotna v njenem življenju, v družini radi kuhajo in se pogovarjajo o zdravem načinu prehranjevanja. Vse to se je združilo v odločitvi za študij živilstva in prehrane. Kljub temu, da se je za magisterij iz živilstva odločila tudi zaradi boljših zaposlitvenih možnosti, meni: »Če si dober, te bo služba čakala, ne glede na to tvojo stroko.«
Pogosto je govora o težavnosti inženirskih fakultet. Elizabeta Škrget, tehnologinja ter vodje razvoja in marketinga v podjetju Lek Veterina, ki se je za študij zootehnike odločila zaradi zanimanja za živali, biologijo in kemijo, je dijake pomirila: »Vse se da, če si priden. Tekom študija imaš čas za prijatelje in zabavo, ključno pa je, da si organiziran.« Frajnkovič se je strinjal: »Fakulteto konča več pridnih kot pametnih ljudi. Za zaključek študija ni potrebno, da si zelo pameten, vendar pa ti, če nisi priden, inteligenca ne bo bistveno pomagala.«
Izobraževanje v inženirstvu se nikoli ne konča
Delo inženirjev je znano po vsakodnevnem reševanju izzivov. Trček ravno v tem vidi veliko prednost: »Dan ni enak dnevu, delo je tako dinamično, da zjutraj ne veš, kako se bo dan zaključil.« Frajnkovič v svojem delu uživa, saj rešuje kompleksne probleme, rešitve katerih se bodo nekoč vozile tudi po naših cestah. Dijakom je položil na srce, da je izobrazba pomemben element: »Kot inženir imaš ogromno možnosti. Vendar pa je dobro pridobiti ustrezno izobrazbo, saj ti ta daje stabilnost in zaupanje.«
Prezelj je dijakom povedala še o pomenu obštudijskih dejavnosti, saj tako lahko spoznajo področja, ki niso direktno vezana na njihov študij, spoznajo ljudi in pridobijo širino: »Pomembno je, da nisi le specialist za eno področje, pač pa imaš širino. Delodajalci iščejo ljudi s širokim naborom kompetenc.« Surina pa je poudaril, da se učenje nikoli ne konča: »Izobraževanje se v naši stroki ne zaključi po zaključku fakultete. Pri vsakem delu je potrebno slediti trendom in imeti določena znanja, ki so pogoj za uspešno delo.« Vsi pa so se strinjali, da je možnosti za zaposlitev inženirjev res veliko in da ne vemo, kaj nas čaka v prihodnosti, saj, kot je poudaril Surina,: »Poklici, ki jih opravljamo danes, v času našega srednješolskega izobraževanja še niso obstajali.«
Zagnanost je ključnega pomena
Za uspeh v poslovnem svetu so poleg ustreznega znanja potrebne tudi druge kompetence in lastnosti. Prezelj je izpostavila prilagodljivost, iznajdljivost in radovednost: »Pomembno je, da se vsake naloge lotiš z zanimanjem, četudi se ne dotika tvojega področja.« Surina se je strinjal in dodal: »Naloge na našem področju so časovno občutljive, zato je pomembno, da je posameznik zagnan in pripravljen narediti vse potrebno, da reši dano situacijo. Pomembna pa je tudi poštenost, da ustvariš zaupanje pri strankah in svojih sodelavcih.«
Tudi Škrget je poudarila pomen zagnanosti in nečesa, česar v današnjem svetu pogosto manjka – čustvene inteligence in empatije: »Potrebno je pomagati, četudi od tega nimaš nič.« Frajnkovič se je strinjal in dodal: »Bistvene lastnosti so sposobnost komunikacije, sistematičnost, organiziranost, samozavesten pristop in sposobnost kritičnega sprejemanja mnenja drugih ljudi. Ker delamo globalno pa seveda tudi dobro znanje čim več jezikov.«
Trček je poudaril še, da se kompetence gradijo skozi leta glede na zanimanja posameznika: »Treba je poiskati pot, ki ti ustreza. Če uživaš v tem, kar delaš, boš uspešen tako na poslovnem kot na zasebnem področju.«