11 februar 2022
V sredo, 9. februarja 2022, smo dijakom ŠC PET na dogodku z naslovom 'Ne teslo, Tesla bom' približevali prihodnost. Urednica projekta Inženirke in inženirji bomo!, Metka Škofic, je mlade v uvodnem predavanju spodbudila, da pri odločanju o študiju in poklicu poskusijo odgovoriti na vprašanja: kaj rad delam, v čem sem dober in kaj okolje potrebuje. V preseku najdejo odgovor – tisto, kar jih bo veselilo.
Inženirstvo = vsak dan novi izzivi
Študijska in karierna pot Jurija Černigoja, tehnologa na področju avtomatizacije v podjetju LTH Castings, je nadvse zanimiva. Po končani gimnaziji ga je zanesla na Pedagoško fakulteto, kjer pa je tekom prakse spoznal, da je to delo zanj preveč monotono. Naredil je korak v neznano in se vpisal na študij strojništva. Kljub temu, da mu je ta nenadna odločitev včasih povzročala težave, je s pomočjo mentorja našel lepoto inženirskega poklica: »Ko sem videl, da te v inženirstvu vsak dan čakajo novi izzivi in občutil veselje ob iskanju rešitev, ki olajša delo ljudem, sem vedel, da je bila moja odločitev pravilna.« Ravno nasprotno je Janez Tancek, vodja tehnične podpore v podjetju Inea RBT, zelo hitro ugotovil, da ga družboslovne vede ne zanimajo: »Elektrotehnika me je navdušila, ker premikaš stvari, zaženeš stroj, nekaj ustvariš – lahko bi rekel, da so to igrače za velike.«
Tjaša Jereb, raziskovalka v Laboratoriju za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko UL, je bila v srednješolskih letih prepričana, bo študirala zgodovino. Zgled v družini – oče in mama sta namreč inženirja elektrotehnike – pa jo je pritegnil, da je začela razmišljati o inženirstvu. »Zdelo se mi je, da mi bo študij elektrotehnike nudil bolj praktično znanje«, je povedala. Tudi Jernej Culetto, inženir za prodajo in tehnično podporo v podjetju Siemens Slovenija, je elektrotehniko spoznal preko svojega očeta, ki je kot inženir elektrotehnike in serviser medicinskih naprav doma pogosto popravljal katero od njih. Čeprav je kot osnovnošolec sanjal o poklicu pilota, je nato stopil po očetovih stopinjah v svet elektrotehnike. Danes je nad njo navdušen: »Tehnični poklic in dinamika dela sta mi v veliko veselje.«
Manuela Pungertnika, vodjo kompetenčnega centra voznikov v AMZS, so vplivi okolja vodili na srednjo strojno šolo. Pri delu je hitro ugotovil, da ta smer ni zanj, zato se je kasneje odločil za študij organizacije in managementa socialnih dejavnosti. Zanj se je odločil, ker uživa v delu z ljudmi: »Tako kot se razvijajo stroji, se razvijamo tudi ljudje. Najboljše od vsega pa je videti moč svojega vpliva, kako lahko vplivaš na druge, ne s tem, da jih učiš, ampak s tem, da učiš samega sebe.«
Inženirstvo = veselje ob odkriti rešitvi
Sogovorniki so se strinjali, da je najboljša lastnost njihovega dela veselje ob odkriti rešitvi in zadovoljni stranki. Černigoj, ki dela za avtomobilsko industrijo, svoje izdelke pogosto vidi tudi na cesti, vgrajene v vozila: »Ko zadevo iz papirja spraviš v realnost in jo potem vidiš v avtomobilu, ki se pelje mimo tebe, je občutek res neverjeten. Zapisujem si v kateri avto gre kateri del. Ko avto pride na tržišče, sem rad uležem podenj in pogledam, kako je del umeščen v vozilo.«
Pungertnik je v svetu avtomobilizma pristal, ko je začel ljubiteljsko delati kot inštruktor vožnje, to pa se je kasneje iz hobija razvilo v poklic, ki ga opravlja še danes. Dijakom je svetoval: »Sanjajte, četudi so vaše sanje povsem drugačne od sanj ostalih. Takrat boste uspel.« Sogovorniki so poudarili tudi pomen pridobivanja raznolikih izkušenj. Černigoj jih je nagovoril: »Z opravljanjem različnih del spoznaš različne svetove, vidiš, kaj se dogaja v različnih poklicih in dobiš jasnejšo sliko.« Jereb se je strinjala in z dijaki delila izkušnjo dela pri slovenskem operaterju: »Takrat sem se naučila dela z ljudmi. Naučiš se komunikacije, kar ti pomaga, da se znaš odzvati na različne situacije in tipe ljudi.«
Inženirstvo = želja po pridobivanju znanja
Uspešne posameznike na različnih področjih ne odlikuje le njihovo domensko znanje, pač pa tudi druge kompetence in osebnostne lastnosti. »Biti moraš vztrajen in motiviran. Gojiti moraš željo po pridobivanju znanja. Predvsem pa moraš biti potrpežljiv in ne obupati, ko kakšna stvar ne uspe takoj,« je povedal Culetto. Černigoj ga je dopolnil, da je potrebno biti radoveden in spraševati: »Raziskovati je treba tudi, kar se ne tiče strogo tvojega področja.«
Tancek je dodal še: »Pri delu je treba biti iznajdljiv. Pomembno je, da želiš iskati rešitve, spoznati kaj novega. To je tisto, kar te pelje naprej.« Pungertnik je izpostavil pomen poslušanja: »Ljudje smo načrtno zgrajeni, da imamo dve ušesi in ena usta. Pomembno je poslušati, predvsem pa slišati tudi druga stališča, četudi so povsem drugačna od naših.«
Inženirstvo = korak v neznano
Ob koncu pogovora so Culetto dijakom položil na srce, naj bodo vztrajni in motivirani: »Če vas tehnika zanima, vztrajajte, saj se vam bo to obrestovalo, ko boste opravljali delo, v katerem boste uživali.« Tancek je dodal: »Delajte tisto, kar vas veseli. Če se v nečem preizkusite in ugotovite, da ni za vas, ne obupajte in poskusite nekaj drugega. Sigurno boste našli nekaj, v čemer boste uživali.« Jereb je tiste, ki še niso odločeni o nadaljnji poti, pomirila: »V redu je, če ne veste, kaj bi radi počeli. Preizkusite različne stvari. Več stvari kot preizkusiš, več veš o sebi. Včasih pa moraš narediti tudi korak v neznano, da najdeš tisto, kar te zanima.«
Pungertnik pa je zaključil: »Vsako poleno, ki ga dobimo pod noge, pride z razlogom, da se iz njega nekaj naučimo. Širina, ki jo imamo Slovenci, nas dela unikatne. Poiščite, kar vas veseli, a se ne opirati le na to, saj se stvari razvijajo postopoma.«