28 januar 2022
V sredo, 26. januarja 2022, smo se na dogodku 'Ne teslo, Tesla bom' srečali z dijaki II. gimnazije v Mariboru. Z dodatnimi informacijami in nasveti smo jih želeli opolnomočiti, da se bodo lažje odločali o svoji študijski in poklicni poti. Mlade je uvodoma nagovorila Metka Škofic, urednica projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki jih je spodbudila, naj sanjajo drzno, nato pa so v pogovoru svoje izkušnje delili še gostje, uspešni posamezniki iz različnih področij.
Zgled očeta, ki je spodbudil iskro inženirstva
Adino Mlivić, inženirko logistike, višjo strokovnjakinjo specialistko v materialnem toku v podjetju BSH Hišni aparati, je v svet tehnike uvedel oče, ki jo že od otroštva vključeval v svoje domače projekte. Ta zgled in vzpodbuda sta Mlivić vodili na študij logistike, v kateri je videla možnost reševanja tehničnih izzivov in zanimive priložnosti za prihodnost. Tudi Žigo Prajndla, inženirja elektrotehnike, je v tehniko popeljal zgled očeta, avtoelektrikarja, ki mu vcepil ljubezen do inženirstva in avtomobilov. Po koncu izobraževanja je Prajndl pristal v svetu avtomobilizma, saj je danes vodja razvojnih projektov v podjetju MAHLE Electric Drives Slovenija.
Marka Gluhaka, študenta informatike in tehnologij komuniciranja na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, je v inženirski svet vodilo navdušenje nad računalniškimi igricami: »Takrat sem rekel, da bom programiral igrice. Danes, skoraj 10 let po začetku izobraževanja, se s tem področjem ne ukvarjam, sem pa spoznal mnogo novih in ugotovil, kaj me res veseli.« Ravno nasprotno pa je bila pot Tjaše Zupančič Hartner, vodje oddelka operativne odličnosti v podjetju Varis Lendava, veliko manj predvidljiva: »Nikoli nisem razmišljala, kaj bom postala. Šla sem po poti, ki sem si je želela, in na njej vztrajala.« Po zaključku srednje zobotehnične šole se je odločila za študij na Pedagoški fakulteti. Po spletu mnogih naključjih, veliko izkušnjah in z veliko mero vztrajnosti je danes doktorica strojništva.
Ko združiš teorijo in prakso, vidiš pomen pridobljenega znanja
Nina Smerdu, pravnica, ki deluje kot samostojna strokovna sodelavka za področje intelektualne lastnine v Pisarni za prenos znanja Univerze v Ljubljani, je opozorila na pomen pridobivanja izkušenj: »Rada nabiram različne izkušnje, ki jih potem lahko uporabim na naslednjem delovnem mestu. To mi daje širino, ki je pomembna na kateremkoli področju.« Z njo se je strinjal tudi Gluhak, ki je mladim pokazal, kako je svoje izkušnje, ki jih je pridobil pri opravljanju študentskih del, uporabil in združeval. Poudaril je: »Šele, ko združiš teorijo, pridobljeno na študiju, in prakso v podjetju, vidiš, kakšen je res njen namen.«
Sprašujte se, zakaj stvari delujejo
Za uspešno delo na vseh področjih so poleg domenskega znanja zelo pomembne tudi druge lastnosti in kompetence. »Današnji problemi so kompleksni in zahtevajo interdisciplinarno reševanje, zato sta sposobnost povezovanja in želja po sodelovanju z drugimi strokovnjaki ključna,« je poudarila Smerdu.
Z njo se je strinjala Zupančič Hartner: »Primarna lastnost vsakega uspešnega posameznika je sposobnost sodelovanja in povezovanja različnih področij. Predvsem pa je pomembno, da znate poslušati in slišati.« Mlivić je dodala še: »Radovednost je ključna. Sprašujte se, zakaj in kako stvari delujejo. Tako boste vedno našli motivacijo, da raziskujete in sprašujete.«
Prajndl, ki deluje v mednarodnem okolju, je še opozoril: »Zelo pomembno je znanje tujega jezika. Za uspeh pa potrebuješ predvsem vztrajnost, strast do dela in sposobnost dela v timu.« Gluhak se je dotaknil še pomena razgledanosti in širokega spektra znanj: »Širši kot je spekter tvojega znanja, boljše ga lahko apliciraš na svoje delo. Večji kot je nabor naših kompetenc, več lahko doprinesemo k ekipi in družbi na splošno.«
Pri delu moraš biti srečen
Med pogovorom se je lepo razpletla rdeča nit: delati tisto, v čemer boš srečen. Zupančič Hartner je delila misel grškega filozofa Aristotela, ki ji je pomagala pri odločanju na njeni poti: »Tam, kjer se križajo potrebe in tvoji talenti, tam je mesto tvojega poklica. Poiskati moramo torej tisto, kar nas osrečuje. Če delamo nekaj, kar nas ne osrečuje, ne moremo biti ustvarjalni.« Mlivić se je strinjala: »Če te področje res veseli, boš vedno našel možnosti in priložnosti.«
Gluhak je poudaril še, da je inženirstvo področje, v katerem se lahko najde skoraj vsak: »Lepota inženirstva širok spekter možnosti dela. Znotraj tega področja se najde nekaj za vsakega posameznika, ne glede na talente in želje. Ne glede na to, na katerem od tehničnih področij se znajdeš, te zaposlitev čaka.«
Spol ne vpliva na sposobnosti posameznika
Mlivić in Zupančič Hartner sta dodatno spodbudili še dijakinje. Mlivić jih je nagovorila: »Pomembno je to, da si edina ženska, izkoristiti tudi v svoj prid. Zame je bila pozitivna energija, ki sem je bila deležna v večinoma moškem timu, potrditev, da je bila moja odločitev za inženirstvo pravilna in še dodatna motivacija, da sem vztrajala na tem področju.«
Zupančič Hartner se nikoli ni posvečala dejstvu, da deluje v okolju, kjer je večina moških. »Tisto kar delam, delam s srcem. Nič ni odvisno od spola, edino kar mislim je, da moraš biti kompetenten na svojem področju in stati za tistim, kar rečeš ter se ne obremenjevati, katerega spola si. Vsi imamo svoje prednosti in slabosti.«