22 junij 2021
V sredo, 16.junija, smo se z dijaki I. Gimnazije v Celju družili na dogodku z naslovom 'Ne teslo, Tesla bom'. Skozi pogovor smo jim poskušali pomagati pri odločitvah, ki jih čakajo in zagotoviti, da bodo pri svojem delu uživali.
Praktične izkušnje so tiste, ki si jih zapomniš
Jernej Bule, inženir telekomunikacij, vodja informacijskih virov v KLS Ljubno, je že od nekdaj vedel, da želi delati v povezavi s tehnologijo in računalniki: »Zavedal sem se, da bodo vse nove stvari, tehnološke izboljšave, potrebovale informacijsko podporo. To je pomenilo veliko izzivov, ki jih mora nekdo rešiti.«
Tudi Uroš Kerin, inženir elektrotehnike, pomočnik direktorja področja za upravljanje s sredstvi in projekti ter vodja Diagnostično analitskega centra ELES, je inženirski duh v sebi čutil že od otroštva, saj je zelo rad razstavljal in sestavljal stvari. Ker sebe ni videl v gimnazijskem okolju, se je odločil za srednjo tehnično šolo, kjer se je tekom praktičnega pouka včasih tudi kaj pokadilo: »To so izkušnje, ki si jih zapomniš.«
Nejc Koračin, inženir strojništva, samostojni raziskovalec v Piloti farmacevtskega razvoja v Krki, je inženirstvo prvič pobliže spoznal, ko je kot otrok z novoletnimi lučkami naredil kratek stik. Kljub temu, da se je za tehnično gimnazijo odločil zaradi dobrih možnosti za razvoj svoje košarkarske kariere, pa je tekom šolanja ugotovil, da je tehnika tisto, kar ga res navdušuje in opustil košarko: »Na koncu se moraš odločiti za tisto, kar te res veseli.«
Tujina postavi prioritete na pravo mesto
Bule se v osnovi ukvarja s tehnologijami računalniškega vida, s katerimi v podjetju preverjajo kvaliteto izdelkov in tako olajšajo delo zaposlenih. Ravno v tem se skriva tudi razlog za njegovo karierno pot: »V dnevu, ko gredo stvari narobe, te najbolj motivira, da nekomu pomagaš. Inženirski poklic ti nudi, da lahko ljudem pomagaš vsak dan.«
Kerin se že od samega začetka svoje kariere mudi v svetu elektroenergetike. Že kmalu je ugotovil, da je na tem področju prakso težko prenesti v učilnico, zato jo je začel iskati sam s študentskim delom. Posebna izkušnja je bilo življenje v tujini, ki ni enostavno: »Treba se je znajti.« Z njim se je strinjala tudi Patricija Krt, inženirka agronomije, strokovnjakinja za razvoj novih proizvodov v Pivovarni Laško Union, ki se je v tujino odpravila že med študijem. Ta odločitev ji je prinesla marsikaj: »Dobila sem vodstvene in komunikacijske sposobnosti, ki jih vsakdo potrebuje v življenju.« Kljub temu, da v odhodu v tujino vidi mnogo pozitivnih stvari, pa opozarja, da v tujini nimaš družine in prijateljev: »Tujina ti postavi prioritete na pravo mesto.«
Največ se naučiš, ko padeš
Mladi si pogosto težko predstavljajo, kako bodo izgledala študentska leta. Bule jih je pomiril, da tudi med študijem ostane čas za zabavo in prostočasne dejavnosti – stvari, ki te veselijo. Koračin se je strinjal: »Študij vam mora biti na prvem mestu, vendar si dneve organizirajte tako, da boste imeli čas tudi za hobije. Naredite si študentska leta najboljša v življenju.«
Za konec je Krt dijakom položila na srce, naj se pri odločanju za študij poglobijo vase, odkrijejo, kaj jih motivira in zberejo čim več informacij: »Raziskovanje je ključno.« Bule jim je povedal, da so neuspele izkušnje vredne največ: »Če padeš, to pomeni, da si za eno izkušnjo pametnejši in močnejši.« Koračin pa je zaključil: »Vse, kar vidite okrog sebe, je delo inženirja. Inženirstvo je poslanstvo, način življenja. Naj vas ne bo strah.«