07 maj 2021
Zakaj je v razvitih državah po eni od odmevnih raziskav kar 40 odstotkov zaposlenih prepričanih, da opravljajo nesmiselno delo? Zakaj je velik delež teh tudi v znanosti? Kdo opravlja pomembnejše delo, družboslovci in humanisti na eni ali naravoslovci in inženirji na drugi strani? Kako o tem razmišljajo v gospodarstvu?
29. aprila je v oddaji Točka preloma na TV Slovenija gostovala Edita Krajnović, soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo. Razprava je potekala o potrebah po inženirjih v Sloveniji in svetu ter odnosu Slovencev do dela.
Pomanjkanje inženirjev v Sloveniji in svetu
Sodeloval je tudi Jure Knez, solastnik in prokurist družbe Dewesoft, ki je izpostavil, da imajo veliko težav pri pridobivanju dobrih inženirjev: »Dejstvo je, da če bi imeli dvakrat večjo ekipo bi naredili zagotovo dvakrat več«. Čeprav je med zaposlenimi le manjši del družboslovno humanističnih kadrov, Knez priznava, da so najboljše mešane ekipe: »Ne smemo poveličevati naravoslovja in tehnike. Je zelo dobro, da se ta znanja, kompetence, da se mešajo, da se dobi tudi drug pogled na določene težave, tako da to daje neko barvitost našemu poslu in koncu prinese do boljših rešitev«.
Edita Krajnović je o potrebah po inženirjih na trgu dela povedala, da »v družbi, v gospodarstvu, v podjetjih, v organizacijah potrebujemo vse poklice. O tem ni nobenega dvoma. Vendar v nekih pravih razmerjih. In če je nečesa preveč in podjetja tega ne potrebujejo, in da so tržno uspešna, je seveda to ravnovesje treba nekako upravljat, se z njim ukvarjat« in dodaja »zelo je pomembno da, ko razmišljamo o tem kaj bomo delali, mislim na tri stvari: kaj želim, se pravi kaj me veseli, v čem sem dober in tretje, kaj okolje potrebuje, se pravi gledat kaj so potrebe družbe, podjetij.«
Ali ima vaše delo smisel?
V razpravo o smiselnosti dela in odnosu Slovencev do le-tega pa se je vključil tudi Mark Pleško, direktor in večinski lastnik družbe Cosylab ter predsednik Inženirske akademije Slovenije. Cosylab je eden vodilnih svetovnih ponudnikov nadzornih sistemov za jedrske pospeševalnike, sodeluje v največjem mednarodnem znanstvenem projektu, pri gradnji fuzijske elektrarne ITER. Na področju medicine pa v inovativni protonski terapiji zdravljenja raka. Pleško pravi: »Namen dela je, da človek spreminja v okolju v katerem živi zato, da se ima bolje. Zdaj če je bistvo zato da jemo, potem lahko rečemo da 95 procentov ljudi dela nekoristno delo, ker samo še 5 procentov ali 4 procente ljudi dela v poljedelstvu. Ker pa cilj človeka ni samo hrana oz. preživetje, ampak tudi kultura, kvalitetno življenje, bogastvo misli, potem pa seveda vsak človek, ki k temu prispeva, opravlja koristno delo.«
Ob tem pa Krajnović dodaja: »In tukaj je dokaj pomenljiva zgodba aktualne inženirke leta Jasne Hengović, tudi iz Cosylaba, ki je povedala, da je s svojim znanjem fizike, programiranja, delala v podjetju, ki je delalo aplikacije za javno upravo in ona je tisto lahko izboljšala, pa še izboljšala, pa še izboljšala, ampak vse znanje, ki ga imam, je rekla, sem zato toliko vložila? In je začela gledati okoli. In danes dela tisto, kar jo veseli. Ker ve, da njeno programiranje pomaga ljudem pozdraviti raka na manj invaziven način.«
Oglejte si oddajo Točka preloma na tej povezavi.