08 april 2021
Rakete, roboti, merilni sistemi na izstreliščih vesoljskih agencij, nanosateliti. Če bi ob tem najprej pomislili na ZDA, Kitajsko, Rusijo, bi se motili. Slovenska visokotehnološka podjetja kraljujejo v nišnih panogah in se na vrhu lahko kosajo z najboljšimi. Srdit boj za inženirje in inženirke se odvija ne le pri nas, ampak tudi na svetovnem parketu, korona kriza je namreč v gospodarstvu dokazala, da so znanje in inovacije edina stabilnost v podjetništvu.
Težava pa: za to potreben kader. Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko njihove študente razgrebejo še pred diplomo - tudi tujina. Fakulteta ima s slovenskimi in tujimi podjetji na raziskovalno-razvojnem področju sklenjenih več kot 100 različnih pogodb. »Znanje imamo na vseh ključnih področjih, ki jih je kot prioritetna določila EU (raziskave in inovacije za uresničitev zelenega dogovora, podnebne nevtralnosti in digitalnega prehoda, zdravje v povezavi z biomedicinsko tehniko). To znanje uspešno prenašamo na študente, ves čas pa iščemo načine, kako čim več tega znanja čim učinkoviteje prenesti tudi neposredno v gospodarstvo,« pravi dekan prof. dr. Gregor Dolinar.
Povezovanje raziskovalne sfere in gospodarstva ter vzpodbuda države
Da bi bilo potrebno sodelovanje fakultet z gospodarstvom vzpodbuditi na nivoju države, meni tudi dr. Jure Knez, solastnik podjetja Dewesoft, kjer se zavedajo: »Sodelovanje s fakultetami je pomembno za razvoj kadrov in država bi to sodelovanje lahko vzpodbudila med drugim tudi preko uvedbe obvezne prakse mladih raziskovalcev v gospodarstvu.« Predlagal je tudi javno objavo podatkov o zaposljivosti diplomantov.
Dora Domajnko, inženirka leta 2018, se strinja, da je treba povezati raziskovalno dejavnost in gospodarstvo ter predlaga: »Kjer bi se vzpostavila ena baza znanja, opreme, lahko bi temu rekli tehnološki bolšjak, kjer bi se lahko zelo dobro pretakale te informacije, kakšno znanje, opremo nekdo nudi in tudi, po kakšnem znanju je trenutno potreba v gospodarstvu.«
Vlaganje v razvoj, da ujamemo vlak tehnološkega napredka
Gospodarstvo bi v prvi vrsti potrebovalo povečanje investicij v razvoj in podjetništvo, če želimo vsaj ujeti države pred nami. Zato apel politiki – če želimo iz krize kot zmagovalci, ne moremo govoriti le o 20-odstotnem zvišanju vložka. "Ampak gre za resne strateške naložbe. Gre za miselni pristop in za milijonsko vlaganje, če želimo ujeti vlak tehnološkega razvoja," opozarja prof. dr. Marko Topič s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani.
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je na Poslovnem forumu UL FE, ki je potekal 7. aprila 2021 in na katerem so sodelovali predstavniki gospodarstva, države in fakultete, naslovila enega ključnih izzivov slovenskega gospodarstva – dvig dodane vrednosti. Digitalizacija namreč prodira v vse pore delovanja podjetij in je sestavni del modernizacije poslovnih procesov, zato je za dvig dodane vrednosti nujno pospešiti modernizacijo tehnološke opremljenosti, pri čemer je ključno sodelovanje tehničnih fakultet in raziskovalnih inštitutov z gospodarstvom.
Kako inovativni smo Slovenci lahko preveriš v aplikaciji Slovenski kvizum in se preizkusiš v poznavanju inovacij, ki so plod slovenskega znanja in njihovem dosegu v svetu.