24 februar 2021
V petek, 19. februarja, smo se na e-dogodku 'Ne teslo, Tesla bom' srečali z dijaki 3. in 4. letnikov Gimnazije Jesenice, da jim z informacijami iz prakse pred prihajajočimi vpisi na fakultete olajšamo odločitev. Že uvodoma jim je Edita Krajnović, ustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo!, položila na srce, naj si vzamejo čas za opazovanje in raziskovanje sebe ter okolja. V nadaljevanju pa so dijaki prisluhnili še ostalim gostom.
Hobi postal stil življenja
Špela Bolka, vodja tehnologije v podjetju Hidria in nominiranka za Inženirko leta 2020, je v strojništvu videla potešitev svoje želje po tehničnem delu, kjer lahko izdelek primeš v roko: »Želela sem delati nekaj, kar je aplikativno in poveže vse skupaj. Strojništvo se mi je zdela prava stvar. Super mi je, da lahko s svojo izobrazbo delam veliko različnih stvari.« Uroš Smolej, dramski igralec in bivši dijak, pa je že zelo zgodaj ugotovil, kaj želi početi. Igranje na amaterskih odrih se je prerodilo v nekaj več: »Moje življenje se je tako prepredlo s hobijem, da to, kar počnem sploh ne smatram več za svojo službo. To je postal moj stil življenja.«
Lenoba je dober motivator
Blaža Kmetca, inženirja v podjetju LPKF Laser & Electronics, je od nekdaj zanimala znanstvena fantastika. To je bil delni razlog za odločitev za študij fizike: »Precej velik razlog pa je bila lenoba. Zdelo se mi je namreč, da se naravoslovnih ved ni potrebno veliko učiti, saj poskušaš razumeti stvari in se ti jih ni treba učiti na pamet. Na koncu je bila lenoba kar dober motivator.« Malo drugačna je bila pot za Damjana Maletiča, docenta in prodekana za znanstveno-raziskovalne zadeve na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Ker je kot fant vsak teden razstavljal motor in iskal način, da bi se peljal hitreje, obenem pa se je rad ukvarjal z lesom, je bila odločitev logična: »Že v srednji šoli sem imel zelo fiksno idejo, da bom inženir.« Odločil se je za študij lesarstva, kmalu pa ga je začelo zanimati, kako sploh vzpostaviti in organizirati nek tehnični sistem. Po bližnjem srečanju z udarom strele se je odločil, da ne sme izgubljati časa. S študijem managementa je postal hibrid med tehniko in družboslovjem: »Nadgradnja inženirja v družboslovno okolje je bilo veliko lažja kot obratno.«
Učenje fizike skozi družabno igro
Ker vsem pri učenju kdaj zmanjka motivacije, je Bolka izpostavila svoj primer, da je največjo spodbudo za učenje predmetov, ki ji niso ležali, našla v vedenju, da bo predmet z dobro odpisanim izpitom lahko zaključila: »Štirinajst dni učenja, potem si pa konec.« Kmetec se je učenja lotil na praktičen način. Če mu vsebina ni bila zanimiva, jo je poiskal v znanstvenih ali znanstveno-fantastičnih knjigah ali pa je zasnoval družabno ali računalniško igro s fizikalnimi elementi: »Tako sem znanje osvojil, ne da bi se sploh zavedal, da se učim.«
Ni važno, kam gredo vaši sošolci
Ob koncu je Bolka dijakom svetovala: »Ni pomembno, kam gredo ostali sošolci, pač pa tisto, kar zanima vas.« Njo je strojništvo pritegnilo že ob obisku informativnih dni, to navdušenje pa se je drži še danes. Maletič pa je s poslušalci delil nasvet svojega mentorja, ki ga spremlja še danes: »Delajte tisto, kar vas bo gnalo naprej še naslednjih pet let.« Kmetec je dijake potolažil, da ni nujno slabo, če so malo leni: »Med inženirji cenimo lene ljudi, saj so oni tisti, ki si poskušajo stvari poenostaviti in najti izviren način, kako nekaj narediti lažje.« Smolej pa jih je opozoril, da je pomembno, da se poglobijo vase: »Da pri sebi odkriješ, da te to dejansko veseli in da si v tem uspešen, kar pa ti seveda potrjuje tudi okolica. Pomemben je tudi aspekt, da se vam zdi vredno opravljati ta poklic.«