08 december 2020
Peter Florjančič je bil svetovno znan slovenski izumitelj. V 102. letu starosti se je poslovil 14. novembra letos. Bil je svetovljan po duši, samosvoj človek in izjemen inovator, ki je s svojimi patenti spreminjal življenja in navdihnil tudi iniciativo Inženirke in inženirji bomo!
Izumiteljstvo je kot mamilo
Peter Florjančič se je rodil na Bledu, 5. marca 1919. Kot tekstilni tehnik se je zaposlil v tekstilni tovarni, kjer je med opazovanjem delovnega procesa našel navdih za svoj prvi izum – lesene ročne statve, ki so omogočale delo invalidom. Na dan, ko je prodal svoj prvi patent, je spoznal, da je izumiteljstvo njegovo poslanstvo: »Padel sem v poklic, najbolj nevaren, da postane mamilo. Ta poklic je lahko past ali pa sreča vašega življenja.«
Že v mladosti mu je izum rešil življenje. V času druge svetovne vojne, ko so njegovo družino hoteli odpeljati v taborišče, so Nemci prepoznali njegov potencial, saj je znal iz koruznih vlaken stkati izolacijske plošče. Leta 1943 je uprizoril lastno smrt in iz nemške vojske pobegnil v Švico, kjer je spoznal kolega, s katerim sta ustanovila podjetje in njegova izumiteljska pot se je odprla. Menil je: »Za uspešno inovatorsko delo je pomembno troje: imeti veselje do odkrivanja ovir, verjeti vase in se obkrožiti z ljudmi, ki ti zaupajo. Predvsem pa je potrebno imeti srečo.«
Izumitelj mora opazovati vse, kar leze in gre
Florjančič je patentiral približno 400 izumov, 43 jih je pripeljal do faze realizacije. Njegovi patenti so zabavni in inovativni, nekateri so bili tudi pred svojim časom, kot na primer ideja za avtomobilski airbag. Takratna tehnika in materiali niso omogočali izdelave in so baloni glasno pokali. Najbolj je bil ponosen na razpršilo za parfum, ki mu je prineslo tudi največ denarja, zelo poznana sta tudi stroj za brizganje plastike in plastični okvirček za diapozitive. »Izumitelj mora imeti mirno glavo, vedno mora opazovati vse, kar leze in gre. Ideje se porajajo različno. Ena se lahko porodi v sekundi, razvoj pa je narejen v nekaj dneh, so pa tudi ideje, ki potrebujejo več let, da se sploh razvijejo,« je o svojem navdihu za patente pojasnil Florjančič.
Živel je filmsko življenje. Večino ga je preživel v tujini, kjer si je utrl pot med slavne in vplivne ljudi. Bil je tudi izjemen športnik, igralec in glasbenik, ki je verjel, da ga je celo življenje spremljala sreča. Pripovedoval je, da je zamenjal pet državljanstev in kar 41 avtomobilov. Žarečih oči je izumljal je do konca življenja, navdih za izume pa iskal v vsakdanjem življenju.
Navdih Slovencem in projektu Inženirke in inženirji bomo!
Florjančič ima izredno velik pomen tako za Slovence kot za svet. Njegovi izumi so zagotovili mnoga nova delovna mesta in prav take patente je najraje inoviral. Svoje znanje, ideje in bogate izkušnje je rad delil. Mladim je polagal na srce: »Z delom se doseže marsikaj. Sanjajte, nato pa se lotite dela in svoje sanje uresničite.«
Kot največji slovenski inovator in pionir je bil navdih tudi iniciativi Inženirke in inženirji bomo. Mladim, ki smo jih srečevali na dogodkih na srednjih šolah, smo želeli pokazali, da smo Slovenci narod inženirjev, inovatorjev in pionirjev. Tudi zato smo v prvih petih vprašanjih, ki so bili zametki zdaj že šolskega orodja, Slovenskega kvizuma, dijake povpraševali ravno o poznavanju Florjančičevih izumov. Prav na njegov 100. rojstni dan pa se je porodila ideja za aplikacijo za spodbujanje inženirskih poklicev med mladimi, ki bo zaživela v decembru.
Avtorica: Teja Primožič
Članek je bil objavljen v Reviji IRT3000 nov-dec 2020.