28 marec 2018
»Vse se začne pri rojstvu, ko te najprej pomerijo,« dejavnost družinskega podjetja LOTRIČ Meroslovje slikovito opiše Mitja Lotrič. Že od nekdaj je vedel, da bo svoje delo opravljal prav tu, daje izbral prav: »To čutiš v sebi.«
Na dogodku 'Ne teslo. Tesla bom!' je 27. marca 2018 v okviru projekta Inženirke in inženirji bomo!, dijakom ŠC PET skupaj s še štirimi sogovorniki predstavljal svojo poklicno pot in priložnosti, ki jih mladim prinašata tehnika in inoviranje. Kot pravi, si nikoli ni mislil, da bo nekoč vodil podjetje, ga je pa vedno zanimala tehnika. Med bodočimi sodelavci išče prav to: »Želimo si mlade z dobrim teoretičnim znanjem, ki bi prakso pridobili z delom v podjetju.«
Tomaž Zorko, tehnični direktor v dinamično rastočem podjetju MI Elektronika, je povedal, da je ljubezen do tehnike čutil že od malega: »V otroškem kinu Mojca sem pol časa gledal film, drugo polovico pa luknje, od kod ta prihaja.« Najlepša izkušnja mu je bila, ko se je oče dogovoril za ogled projekcijske sobe. Kot pravi, mu proizvodnja, še posebej z razvojem tehnologije in industrijo 4.0, kot inženirju elektrotehnike prinaša veliko zanimivih priložnosti: »Veliko spoštovanje imam do kolegov, ki razvijajo in načrtujejo. A potem je stvari treba proizvesti in to je izziv zase.«
Antona Anžiča, področnega vodjo za razvoj in upravljanje, Dostopovna omrežja v Telekomu Slovenije in nekdanjega dijaka ŠC PET so ga vedno zanimali kondenzatorji, vezja in spajkanje. O sebi pravi, da je »…živ dokaz, da se iz te šole potem da uspešno narediti tudi fakulteto za elektrotehniko.« Lepoto poklica elektrotehnike je opisal tudi z nedavno izkušnjo iz Kranjske gore, kjer so s sodelavci zagotovili omrežje za TV prenos tekme. S ponosom pove: »Pri tem so sodelovali tudi kolegi, ki sem jih poučevali na višji strokovni šoli. Povedali so mi, da so od šolanja res veliko odnesli in jim pridobljeno znanje koristi.«
Dopolnila ga je Iza Burnik, študentka ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki jo je v gimnaziji zanimala biologija: »Zato je bilo nekako pričakovano, da bom šla študirat medicino.« Potem pa je obisk informativnega dne postavil vse na glavo. »Tam je bilo vse, vse se je dogajalo! Za očeta pravnika in mamo arhitektko je bil potem seveda šok, da se bom vpisala na elektro fakulteto…« je pojasnila svojo samostojno odločitev mladim. Četudi ne ve, ali bo ostala v stroki, ker je skozi projekte na fakulteti zaznala, da jo zanima vodenje, ve, da ji tehniška izobrazba daje trdno podlago za nadaljnje delo.
Podobno meni študent Fakultete za informatiko, Miha Majetič, tudi mentor v Zavodu 404, mladinskem tehnološko raziskovalnem centru: »Tudi mene je pritegnilo vodenje projektov, zagotavljanje sredstev za njihovo izvedbo.« Svoje delo je začel v dijaški ekipi na Gimnaziji Vič, kjer so izdelali znano podmornico Calypso.
Sogovorniki so ocenili, da danes formalno izobraževanje zagotavlja le med 10 in 20 % znanj, večinoma ga danes pridobivajo s konkretnim delom in projekti. Pri tem prisegajo na trdo delo, iznajdljivost, samomotiviranost ter ciljno usmerjenost in željo, da nekaj dosežeš. »Če te nekdo prepozna, da lahko opravljaš neko delo, te je izbral zato, ker si najboljši med kandidati,« je mlade k samozavesti spodbudil Zorko in dodal, da ni kraljevske poti do znanja. Iza Burnik pa je mladim dala še popotnico k pozitivnemu, spodbudnemu gledanju na stvari: »Ni dobrih in slabih stvari, so samo dobre in tiste, ki jih je možno izboljšati.«
Foto: Janez Avsec in Tjaž Sajovic