18 april 2018
Izbira prave izobraževalne poti se zdi mladim, ki stojijo pred pomembno življenjsko odločitvijo, kot ena od tistih enačb z 'n spremenljivkami', ki deluje zastrašujoče in čisto preveč zapleteno. Kateri so tisti znani dejavniki, na katere se lahko mladi oprejo pri sprejemanju odločitev, je bilo glavno vprašanje dogodka 'Ne teslo, Tesla bom!' na I. gimnaziji v Celju, v torek, 17. aprila.
Analitiki so prepričani, da od 33 do 85 odstotkov poklicev, ki jih bomo potrebovali v prihodnosti, sploh še ne poznamo. Kako torej izbrati pravi poklic, katera znanja in veščine bodo v prihodnosti še bolj iskane? Uvodoma je Edita Krajnović, soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo!, z dijaki razmišljala o treh vprašanjih, ki jim lahko pomagajo pri iskanju prave poklicne poti. Mlade je spodbudila naj razmišljajo, pri kateri dejavnosti od navdušenja pozabijo na čas, v čem so dobri in kaj je tisto, kar potrebuje okolje. Na preseku leži pravi odgovor.
Za Miho Jurančiča, študenta Strojne fakultete Univerze v Ljubljani, je bila izbira študija lahka in očitna. »Rad sem švasal!« je dejal v šali. Tudi Miha Berginc, strokovnjak v oddelku razvoja aparatov v podjetju BSH Hišni aparati, je izbiro študija navezal na svoj hobi. Z jadralnim letalstvom se ukvarja še danes. Miran Rauter, direktor podjetja Hermi in nekdanji profesionalni smučar, se je pridružil njunemu mnenju glede prostočasnih aktivnosti. »Razvijajte svoje kompetence izven šolskih obveznosti. Te izkušnje so neprecenljive. Naučijo nas stvari, ki se jih drugje ne moremo,« je pozval dijake. Povedal je, da ga je ukvarjanje s športom naučilo vztrajnosti, discipline in prenašanje neuspeha. »Na vrhu so tisti, ki se znajo po neuspehu pobrati, in se iz tega kaj tudi naučiti,« je še dodal. Tudi Uršula Menih Dokl, direktorica korporacijske identitete in komuniciranja v Skupini Gorenje, je pritrdila pomen navajanja hobijev v življenjepis. »To vas dela drugačne od drugih,« je poudarila Menih Doklova.
Sogovorniki so razmišljali tudi o pomenu medgeneracijskega sodelovanja. Gregor Kolar, vodja proizvodnje v podjetju Blaj Fasteners je povedal, da živimo v času uvajanja Industrije 4.0, ki prinaša digitalizacijo podatkov na vseh ravneh: »Na tem področju se veliko naučimo od praktikantov in novincev, ki so vešči modernih tehnologij.« Ana Glamočak, strokovnjakinja za kadre v podjetju BSH Hišni aparati, je delila svojo izkušnjo z mentorstvom: »Ko sem se uvajala v novo delo, sem imela vedno ob sebi svojo mentorico, ki pa mi je hkrati puščala proste roke. To se mi zdi zelo pomembno«.
Berginc je ob koncu delil svojo izkušnjo študijske izmenjave v Hannovru na eni izmen boljših tehničnih fakultet v Nemčiji. Meni, da imamo v Sloveniji zmotno prepričanje, da so Nemci narod najboljših inženirjev. »So le bolj organizirani in spretni pri pri uporabi mehkih veščin, kot sta dobro prezentiranje in komuniciranje,« je prepričan. Ugotovil je, da je imel v primerjavi z drugimi študent veliko več znanja in da so slovenske fakultete dobre.
Foto: Jakob Lekše