03 april 2019
Priložnosti v Sloveniji bodo dobili tisti, ki za neko področje izkažejo interes in potencial, smo se v torek, 2. aprila 2019, pogovarjali z dijaki v Šolskem centru za pošto, ekonomijo in telekomunikacije v Ljubljani. Na dogodku Ne teslo, Tesla bom! so sogovorniki okrogle mize dijakom orisali prihodnost, poklice, ki se razvijajo in jim pomagali pri razmisleku o odločitvah o nadaljnji življenjski poti.
Od elektrotehnika do avtomehanika
Za Tonija Zupančiča, strokovnjaka za tehnično prodajno podporo v podjetju Siemens Slovenija, je bil študij elektrotehnike lahka odločitev. »Predvideval sem, da je to poklic prihodnosti in da z zaposlitvijo ne bo težav,« je razložil. Jurij Kočar, produktni vodja in vodja Tehnično diagnostičnega centra AMZS, si je poklic izbiral po očetovem zgledu in želel postati avtomehanik, vendar ga je pot naprej vodila na Fakulteto za elektrotehniko. Kmalu po študiju se je znašel v današnjem podjetju kot avtomehanik, zato je dijakom položil na srce: »Poslušajte srce, ciljajte pa luno. Tudi, če zgrešite, boste še vedno pristali med zvezdami.«
Formalno znanje le osnova
V dinamičnem pogovoru smo se dotaknili tudi teme, koliko je v praksi in poslovnem svetu uporabno znanje s fakultete. Sogovorniki so si bili enotni, da predstavlja odlično osnovo. »Formalno znanje, ki ga nudi tehnična fakulteta, ti da izjemno širino. Naučiš se iskati znanje in bistvo v poplavi informacij,« je povedal mag. Janez Anžič, direktor oddelka operativno storitvenega centra v Telekomu Slovenije in dodal, da tako pridobiš tudi veliko mero vztrajnosti.
Kočar se je z njim strinjal. Tudi njemu znanje iz fakultete pride vse bolj prav, saj avtomobili postajajo vedno bolj sofisticirane naprave: »Vsaka stvar, ki jo boste v življenju prebrali, slišali ali osvojili, vam bo nekoč prišla prav.« Zupančič je ob tem pristavil, da je na fakulteti pridobljeno znanje uporabno širše na različnih področjih v življenju.
Mehke veščine vse bolj pomembne
Poleg tehničnega znanja, ki je za inženirska delovna mesta ključnega pomena, podjetja velik poudarek dajejo tudi manj strokovnim kompetencam. »Zanesljivost in komunikativnost sta v našem poklicu najbolj pomembni,« je poudaril Zupančič in dodal, da je ključna tudi hitra reakcija v nepričakovanih situacijah. Kočar se je strinjal, na podlagi lastnih izkušenj pa mladim svetoval, naj si najdejo delo, pri katerem bodo kompetentni, kredibilni in samozavestni: »Hkrati pa ne izgubite svoje prvinske ljubezni do tistega, kar ste prvotno počeli.«
S hobiji smo bolj učinkoviti na delovnem mestu
»Veščine, ki ti dajejo dodano vrednost, najlažje razvijaš s hobiji. Ohranite jih tudi med študijem, saj vam bodo koristili pri zaposlitvi,« je poudarila Katja Pislak, študentka magistrskega študija na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki v prostem času poučuje ples.
»Če v prostem času počneš to, v čemer uživaš, boš tudi lažje delal,« je dodal Kočar. V hobijih zaposlenih vidi prednost tudi za podjetja: »Delodajalci danes ne iščemo pridnih ljudi, ampak učinkovite.« Anžič je ob tem opozoril na izgorelost, s katero se spopada vse več zaposlenih: »Nujno je, da odklopiš in poskrbiš zase.«
Tudi v Sloveniji lahko prideš daleč
Veliko dobrega pa lahko odneseš tudi od študija ali zaposlitve v tujini. »Absolutno lahko razviješ komunikacijske sposobnosti in spoznaš veliko različnih ljudi,« je pojasnil Zupančič. Skupno mnenje sogovornikov je, da je tudi v Sloveniji veliko odličnih priložnosti. Anžič je dijake še posebej spodbudil: »Tu je nešteto priložnosti, pokazati morate le interes in potencial, da želite izstopati iz povprečja.«