22 januar 2019
V ponedeljek, 21. januarja 2019, smo se osmo leto zapored zbrali na Gimnaziji Bežigrad na dogodku 'Ne teslo, Tesla bom' in spregovorili o prihodnosti ter svetu, v katerem med 30 in 80 % poklicev še ni izumljenih. Med sogovorniki so bili kar štirje nekdanji bežigrajski dijaki, ki so se z veseljem vrnili na svojo srednjo šolo. Prvič smo med mladimi izvedli kratko raziskavo Slovenija 2025.
Mag. Tone Petrič, Vice President Enterprise Infrastructure Europe, Deutsche Telekom, in soustanovitelj projekta Inženirke in inženirji bomo!, je že uvodoma poudaril, da so možnosti danes enake kot pred desetletjem: »Današnji svet ni več linearen, ampak eksponenten. Veliko podjetij v svetu še vedno razmišlja linearno, zato je vaša priložnost ravno v ekponentnem razmišljanju.«
Drugačen pogled na reševanje problemov
Praktično znanje in razmišljanje, ki ga nudijo tehnične fakultete pa je ob izbiri študija pritegnilo Katjo Pislak, študentko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Na svoji fakulteti je našla prav to: »Širok spekter znanj, možnosti za nadaljevanje in discipliniranost, kar se še vedno kaže tudi po nekaj letih študija.« Mag. Doro Domajnko, razvojno inženirko v RLS merilna tehnika, Inženirko leta 2018, so k tehničnemu študiju spodbudili starši. »Na začetku je veliko novega, nato pa se znanja začnejo sestavljati skupaj. Na koncu spoznaš nekaj, o čemer nisi imel pojma, ko si se vpisoval na fakulteto.«
Z željo, da bi postal astronavt pa se je za študij fizike odločil Igor Verstovšek, solastnik in operativni direktor podjeta Cosylab ter finalist za Mladega managerja 2018. Znanje, ki ga je pridobil, mu je dalo odlično osnovo za reševanje problemov v podjetju: »Dobra osnova naravoslovnih fakultet omogoča, da se vsaj tehnične plati problema ne ustrašimo. To lahko predstavlja veliko prednost pred ostalimi.« Domajnko je ob tem dodala: »Če stvari razumeš, jih lahko pomagaš izboljšati.«
Ne bojte se zamenjati področja dela
Raziskave kažejo, da naj bi se po 35. letu starosti vsak šesti človek naveličal svojega poklica. Igor Mrzlikar, predsednik Združenja za projektni management PMI Slovenija, je svojo kariero začel v gradbeništvu, po 20 letih pa je zamenjal področje dela za 'high-tech, da bi preprečil prav to: da bi se svojega dela naveličal. Z dijaki je delil nasvet, ki ga je prejel od kolegice: »Čeprav si študiral gradbeništvo, ni potrebno, da celo življenje zlagaš 'cegle'. Inženirski poklic vam bo dal širino in odpiral vrata. Če dodate inženirskemu znanju še jezike, znanje ekonomije, financ in komunikacijo, imate neomejeno možnosti.«
Pritrdil mu je tudi Petrič : »Potrebno je znati povedati, kar želiš povedati. Če si v tem boljši kot ostali, si bolj prodoren in uspešen.«
Iskrenost in pristnost štejeta
Poleg sposobnosti jasnega komuniciranja so pri izbiri zaposlenih ključne tudi njihove osebnostne lastnosti. »Ljudje cenijo, da si pristen. Tudi pri bodočih zaposlenih ne gledam toliko na njihovo odprtost, kot na to, da so iskreni in zanesljivi. Če si pristen, lahko s tem tudi kompenziraš na nivoju vodenja, prodaje in izbiranja zaposlenih,« je pristavil Verstovšek. Mrzlikar ga je dopolnil: »Pomembna je želja po učenju in želja po opravljanju poklica ter delovne navade, ki so pogoj, da si lahko uspešen na svojem področju.« Ena ključnih lastnosti, ki jih podjetja iščejo pri bodočih zaposlenih, je namreč timski duh. Petrič se ga je naučil skozi šport: »V rokometu vedno zmaga ekipa, ne posameznik. Če je dobra ekipa, tudi posameznik lahko napreduje.«
Raziskava Slovenija 2025
Med dijaki in dijakinjami, ki so se udeležili dogodka, se jih je 50 udeležilo reševanja krajšega raziskovalnega vprašalnika. Z njim preverjamo, kakšna je vizija mladih za leto 2025: kje živijo, kaj počnejo in kaj jim je v življenju pomembno. Samo ena tretjina se jih vidi v tujini, med njimi večina s konkretno izrisanimi načrti, ki jih vodijo v evropske prestolnice oz. v državi Severne Amerike, nekaj je takšnih, ki si samo želijo čez mejo ne glede na končno destinacijo. Vsi ostali pa svojo prihodnost vidijo v Sloveniji, med njimi večina v Ljubljani. Več kot polovica svoj poklic vidi na tehniškem in naravoslovnem področju: želijo si razvijati, ustvarjati in raziskovati. Med ostalimi si jih nekaj želi profesionalizirati svoje hobije v umetnosti, večji del pa razviti svoj podjetniški potencial. Pri tem so večini enako pomembne družina, prijatelji, partner in služba, v kateri so uspešni in uživajo.