Inženirka elektrotehnike, članica skupnosti #HiddenNoMore, ministrica za digitalno preobrazbo
Kdaj in kako si vedela, kaj želiš početi v karieri?
Ne znam določiti prav tisti trenutek. Že zelo zgodaj sem vedela, da se želim ukvarjati z inženirstvom. Oče je inženir in v družini sem imela še kar nekaj inženirjev. Navdušili so me, kako vsi uporabljajo svoje znanje zato, da rešujejo probleme, popravljajo stvari in tudi sama sem želela biti del tega.
Zakaj si se odločila za ta študij? Zakaj elektrotehnika?
Zato, ker je tako čudovita. Marsikaj se da obrazložiti s tem področjem in da narediti na tem področju, hkrati pa je zanimiva.
Zakaj študij v Sloveniji (in ne Makedoniji)?
Povsem slučajno. V drugem letniku gimnazije sem našla možnost štipendije v Sloveniji na programu Mednarodna matura. Nato sem se prijavila in bila izbrana. Slovenija mi je bila tako všeč, da sem tukaj tudi ostala.
Ti je kdo pomagal na tvoji na poti?
Kot nekdo, ki pride iz druge drževe in si ustvari celo življenje v novi državi, pogostokrat nima nobenih stricev iz ozadja. Edini stric iz ozadja, ki ti lahko vedno pomaga, ki te nikoli ne pusti na cedilu, na katerega se lahko vedno zaneseš, je znanje. Lahko se zaneseš samo nase in to je edina možnost, da ti uspe.
Če bi imela možnost potovati v času, kaj bi spremenila na študijski poti?
Spremenila ne bi prav nič. Seveda so bile tudi slabe stvari in tudi napake, ampak to ne jemljem kot nekaj kar bi želela spremeniti, saj sem se z vsako napako nekaj naučila.
Če bi šla 25 let nazaj, bi sebi svetovala, da si naj bolj zaupam in da se stvari ne zgodijo zato ker imam srečo, ampak zato, ker sem trdo delala in sem si to tudi zaslužila.
Kaj so skupne točke politike in tehniške stroke, na primer, kako si se znašla na mestu ministrice?
Tako v tehniki kot tudi politiki rešujemo probleme in izzive. Vsa znanja, ki jih imam s področja tehnike, mi zelo pomagajo tudi pri ustvarjanju politik (policy making).
Kaj ti je všeč pri delu?
Pri mojem trenutnem delu mi je najbolj všeč učinek, ki ga lahko rezultati našega dela imajo na življenju vseh prebivalk in prebivalcev.
V stiku z elektrotehniko sem še vedno ves čas. Tako s svojimi kolegi s Fakultete za elektrotehniko kot tudi preko prebiranja razne strokovne literature in iskanju informacij s tega področja. Ko si enkrat elektrotehnik, si celo življenje elektrotehnik.
Kaj pri tvojem delu je zate največji izziv?
Največji izziv pri mojem delu je delo z različnimi ljudmi, ki imajo različno dinamiko dela, z različnimi motivacijami in na različen način dojemajo, kaj jim delo predstavlja.
Kaj te pri delu motivira?
Pri mojem delu me najbolj motivira ravno to, da lahko z rezultati delaš res velike spremembe. Recimo, kot inženir lahko narediš nek projekt in potem vidiš, kakšen učinek ima. Kot politik, kot ministrica pa lahko pripraviš kakšno zakonodajo, ki ima na daljše razsežnosti daljše učinke.
Ali tvoje delovno mesto zahteva tudi kakšne druge spretnosti poleg inženirskega znanja?
Dandanes vsa delovna mesta zahtevajo interdisciplinarnost. Moje delovno mesto poleg inženirskega znanja zahteva veliko komunikacije, vodenja, kreativnega razmišljanja, itd.
Kakšna je možnost, da bo tvoje delovno mesto v prihodnosti zamenjala umetna inteligenca?
Umetna inteligenca zagotovo ne bo zamenjala mojega delovnega mesta, mi bo pa precej olajšala delo in verjamem, da bodo tudi rezultati mojega dela bistveno bolj kakovostni.
Največja zmaga na trenutni delovni poziciji ali v celotni karierni poti?
Zame osebno je največja zmaga to, da smo sistemsko naslovili izzive, s katerimi se srečujemo tako na področju elektronskih komunikacij kot na področju digitalnega znanja in kompetenc v zakonih. Na takšen način verjamem, bodo ti izzivi najboljše rešeni.
Iz katere napake ali izkušnje si se največ naučila?
Sama se napak ne bojim, ker se iz vsake lahko nekaj naučimo. Največ sem se naučila iz napake, ko sem preveč zaupala ljudem in sem sedaj na začetku malenkost bolj previdna. To je stvar, ki bi jo želela vedeti v preteklosti, da ni potrebno zaupati vsakemu.
Vsi smo navajeni deliti dobre primere. Velikokrat pa pozabimo, da se največ naučimo iz svojih napak. Zato se sama ne bojim delati napak, seveda, če niso te napake usodne. Pomembno pa mi je, da ko naredim napako, vem kaj sem naredila narobe in kako naj takšne napake v prihodnosti ne ponovim.
Kakšen nasvet bi dala mladim, ki so na pragu odločanja o študijski in poklicni poti?
Nasvet, ki bi ga dala mladim, je enak, kot ga dam vedno. Študirajte to kar vas resnično veseli, ker delo ne morete jemati kot službo. Delo je del življenja. Če boste uživali v poklicu, ki ga boste opravljali, potem boste imeli res srečno življenje.
Kako svojega otroka navdušuješ za svet naravoslovja in tehnike?
Imam osem let starega sina in ga navdušujem za znanost ter tehniko. Skupaj bereva veliko knjig primerne za njegovo starost. Trenutno bereva Znanost za radovedne.
Preko ustvarjanja, delamo različne eksperimente, s področja elektrotehnike, robotike. Kdaj pa ga tudi vzamem s sabo v službo, da vidi kaj delajo elektrotehniki in ostali inženirji, da spozna te poklice in upam, da si bo nekoč tudi sam izbral takšen poklic.
Kaj je '#HiddenNoMore'?
'#Hidden No More' je program, ki ga financira ameriški »State Department«. Vsako veleposlaništvo predlaga eno žensko iz področja STEM (Science, Technology, Engineering and Mathematics). Nato izberejo 50 žensk, ki se srečajo v ZDA in skupaj preživijo tri tedne. Zame osebno je bila to ena najboljših izkušenj v mojem življenju, saj sem spoznala 49 prijateljic oz. kolegic iz celega sveta s katerimi smo še dan danes v stikih. Se podpiramo, si pomagamo, se srečujemo in med sabo delimo podobne izzive, ki jih imamo vsaka v svoji državi.