Zakaj si se odločil za študij rudarstva in geotehnologije?

Tehnika me je od nekdaj zanimala, pritegnili pa so me manj običajni poklici. Tako sem po končani srednji strojni šoli kolebal med študijem ladijskega strojništva ter rudarstva in geotehnologije. Glede na to, da je oče rudarski tehnik in da smo doma že imeli družinsko podjetje, je bila edina logična poteza študij rudarstva in geotehnologije ter nadaljevanje družinskega podjetja. Sicer pa sem bil prodan že na informativnem dnevu, ko smo dobili rudarsko malico – sendvič in pivo.

Kako je potekal tvoj študij, kakšne spomine imaš na študentska leta?

Na mojem programu je bilo malo zato je študij potekal zelo sproščeno, odnos s profesorji je bil precej individualen, kar štejem kot veliko prednost. Nikoli pa ne bom pozabil dne, ko sem bil edini študent na predavanju iz kemije. Profesor je vseeno odpredaval tri ure in bilo je zelo intenzivno.

Kaj od znanja, ki si ga pridobil na fakulteti, uporabljaš danes?

Pri svojem delu uporabljam širok spekter znanj, ki sem jih pridobil na fakulteti. Od bolj naravoslovno usmerjenih predmetov, kot je aplikativna geologija, do tistih bolj tehničnih, kot sta recimo vrtalna tehnika in gradnja podzemnih prostorov.

Kaj delaš sedaj in kakšne so tvoje naloge?

Zaposlen sem v družinskem podjetju Geo-Hidro, ki se ukvarja z izvajanjem vrtalnih del. Približno dve tretjini mojega dela predstavlja terensko delo, preostanek pa preživim v pisarni. Na terenu sem odgovoren za tehnično vodenje del pri vrtanju vrtin in vodnjakov, v pisarni pa izdelujem projekte vrtin, skladno z gradbenim zakonom in zakonom o rudarstvu, ter skupaj s sodelavci pripravljam različna poročila, elaborate in študije.

Kaj ti je všeč pri delu v tvojem podjetju?

Zelo mi je všeč, da je moje delo kombinacija terena in pisarne. Razmerje med njima si lahko prilagajam sam, glede na obveznosti, ki jih imam. Rad delam na terenu, z ljudmi, komuniciram z naročniki, projektanti, arhitekti in drugimi udeleženci na posameznem projektu.

Ali bi lahko izpostavil enega ali več izzivov, s katerimi se soočaš na delovnem mestu?

Narava mojega dela je takšna, da noben projekt ni enak prejšnjemu. Vsaka vrtina je že v fazi projektiranja povsem drugačna od prejšnje, različna pa je lahko tudi tehnologija vrtanja, na katero močno vplivajo geološke danosti na določenem območju. Po vsakem končanem projektu si je potrebno čim več pridobljenih ugotovitev in znanj zapomniti, saj lahko že pri naslednjem projektu pridejo še kako prav. V mojem poklicu so izkušnje zlata vredne.

Ali tvoje delovno mesto zahteva tudi kakšne druge spretnosti poleg inženirskega znanja?

Poleg inženirskega znanja pa moje delovno mesto zahteva tudi tehnično vodenje del ter komunikacijo z naročniki in drugimi inženirji, ki so vpleteni na določenem projektu. To so gradbeniki, arhitekti, statiki, geologi.

Kakšna je možnost, da bo tvoje delovno mesto v prihodnosti zamenjala umetna inteligenca?

Nobene možnosti ni, da bi moje delo kadarkoli zamenjala umetna inteligenca.

S katerimi področji se lahko povezuje tvoja stroka?

Moja stroka rudarstva in geotehnologije je tesno povezana z geologijo, v veliki meri pa tudi z gradbeništvom.

Kakšne priložnosti, poleg dela, ki ga opravljaš danes, še vidiš zase na drugih področjih?

V moji stroki vidim velik potencial za zaposlitve izven Evrope, kjer je moj poklic zelo iskan. Inženirji rudarstva in geotehnologije so potrebni za delo na območjih, kjer je danes velik potencial za iskanje in izkoriščanje mineralnih surovin.

Ali bi se danes še enkrat odločil enako?

Danes bi se odločil za popolnoma enako pot.

Kakšen nasvet bi dal mladim, ki so na pragu odločanja o študijski in poklicni poti?

Kakršenkoli poklic si bodo izbrali, ga naj opravljajo pošteno in vestno. V podjetju, kjer bodo zaposleni, naj bodo vedeželjni, stremijo naj k napredku in izboljšavam v tehniki. S tem si bodo zagotovili spoštovanje in vrednost med kolegi v svoji stroki ter poslovnimi partnerji.

Inženir rudarstva in geotehnologije lahko postaneš s študijem na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.