Zakaj si se odločil za študij multimedije?

Za študij multimedije sem se odločil, ker me je to področje navdušilo že v osnovni šoli. Že v otroštvu smo doma imeli nekaj multimedijske opreme, ki sem jo z veseljem vzel v roke. Opremo sem kasneje začel nositi tudi v šolo, kjer smo z njo pripravljali različne avdio-vizualne vsebine. Ob koncu osnovne šole sem začel obiskovati poletni tabor inovativnih tehnologij na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer me je za študij multimedije navdušil asistent Klemen Pečnik, s katerim še danes sodelujeva v Laboratoriju za multimedijo Fakultete za elektrotehniko. V šali bi lahko rekel, da mi je bil študij multimedije usojen, saj se je začel izvajati ravno ob mojem zaključku srednje šole in sem tako del prve generacije študentov.

Kako je potekal tvoj študij, kakšne spomine imaš na študentska leta?

Na študijska leta imam lepe spomine, saj je bilo zanimivo biti skupaj z ljudmi, ki imajo enaka zanimanja kot ti. Z mnogimi od njih še danes sodelujem in z veseljem spremljam objave o njihovih uspehih na družbenih omrežjih. Tudi sam študij je bil zelo zanimiv, saj je vključeval različna področja multimedije: inženiring, informacijsko-komunikacijske tehnologije, produkcijo vsebin, obdelavo signalov, programiranje, mehke veščine. Vsa ta področja smo obravnavali teoretično in praktično, ob uporabi profesionalne opreme. Slabost tega, da smo bili prva generacija študijskega programa, pa je bila, da smo odkrili kar nekaj njegovih pomanjkljivosti, ki pa sta jih fakulteti sproti odpravljali.

Kaj od znanja, ki si ga pridobil na fakulteti, uporabljaš danes?

Veliko znanj, pridobljenih na fakulteti, uporabljam še danes. Multimedija je sicer tako široko področje, da vseh znanj ne moreš uporabljati na dnevni bazi. Vseeno pa je poznavnje vseh spektrov področja pomembno za razumevanje večje slike, saj pri svojem delu prej ali slej prideš do stičnih točk z drugimi vejami multimedije.

Kaj delaš sedaj in kakšne so tvoje naloge?

Že nekaj let kot študent delam v Laboratoriju za multimedijo Fakultete za elektrotehniko (LMMFE), kjer delam na projektih, kjer sodelujemo z gospodarstvom ter pomagam na pedagoškem in raziskovalnem področju. Poudarek mojega dela je na inženiringu oz. načrtovanju multimedijskih sistemov, kjer me najbolj veseli načrtovanje strojne in programske opreme za prenos avdiovizualnih vsebin preko IP omrežij. To v praksi pomeni prenos signalov profesionalnih kamer in ostale multimedijske opreme preko obstoječih ožičenj za prenos podatkov, kar prinaša optimizacijo v mnogih vidikih.

Kaj ti je všeč pri delu v LMMFE?

Pri delu v LMMFE mi je všeč, da lahko delam na področju, ki me zanima in da so moji mentorji odlični strokovnjaki na področju multimedije. Delo je zelo raznoliko in nikoli monotono. Zelo mi je všeč, da so izzivi, s katerimi se ukvarjamo, veliki, sploh projekti, kot so prenosi v živo, so zelo adrenalinski.

Ali bi lahko izpostavil enega ali več izzivov, s katerimi se soočaš na delovnem mestu?

Največji izziv, s katerim se soočam, je katerim projektom reči ne in kdaj oditi domov z delovnega mesta. Preveč zanimivega se dogaja, da bi bile takšne odločitve lahko enostavne. Na koncu je vseeno potrebno imeti v mislih, da ima dan le 24 ur in da je treba čas posvetiti še čemu drugemu, kot le delu.

Spomnim se anekdote, povezane z izzivi na delovnem mestu, ki se mi je zgodila, ko sem kot srednješolec prvič sodeloval z LMMFE. Pisalo se je leto 2013 in pomagal sem pri izvedbi prenosa v živo na rektoratu Univerze v Ljubljani, kjer je potekala inavguracija prejšnjega rektorja. Malo pred začetkom so se mi povsem strgale hlače. Že tako visok nivo adrenalina zaradi prvega sodelovanja z LMMFE in pomembnosti samega dogodka, se je zaradi tega izziva še dodatno dvignil. Seveda smo vse rešili še pred začetkom, prenos v živo pa je bil uspešno izveden.

Ali tvoje delovno mesto zahteva tudi kakšne druge spretnosti poleg inženirskega znanja?

Menim, da ni inženirskega poklica, ki ne bi zahteval drugih spretnosti. Vsa inženirska področja so med seboj vedno bolj prepletena in zato zahtevajo delo v timu in komunikacijo z drugimi. Pomembno je sodelovanje s sodelavci, naročniki, zunanjimi izvajalci pri interdisciplinarnih projektih in drugimi deležniki. Na študiju multimedije je izpopolnjevanju mehkih veščin namenjen poseben sklop predmetov, v čemer sam vidim veliko prednost v primerjavi z drugimi študijskimi smermi.

Kakšna je možnost, da bo tvoje delovno mesto v prihodnosti zamenjala umetna inteligenca?

Menim, da mojega delovnega mesta umetna inteligenca ne bo zamenjala, lahko pa ga bo izpopolnila in optimizirala, odvisno v kateri smeri bo šel razvoj. Če za primer navedem bolj kreativno multimedijsko delovno mesto: ne predstavljam si televizijskega prenosa v živo brez režiserja. Umetna inteligenca mu bo lahko ob velikem številu kamer, ki jih ima na izbiro za posamezen dogodek, pomagala s predlogi posameznih kamer glede na potrebe, da jih bo lahko prej opazil. Tukaj pa na vrsto spet pridemo mi, multimedijski inženirji, ki take sisteme razvijemo.

S katerimi področji se lahko povezuje tvoja stroka?

Področje multimedije se povezuje s praktično vsemi področji, odvisno od delovnega mesta in projekta. Sodelujemo s strokovnjaki s področja biologije, farmacije, medicine, ekonomije, prava, elektrotehnike in še bi lahko našteval. Že sam sem izkusil mnogo interdisciplinarnih projektov. Naj omenim samo enega, katerih del sem bil v LMMFE: prenos v živo iz operacijske sobe med ablacijo srca, pri katerem smo med drugim morali zagotoviti način digitalnega zajema signalov z medicinskih inštrumentov in uporabiti robotizirane kamere v operacijski sobi, da tam ni bila potrebna prisotnost dodatnih oseb.

Kakšne priložnosti, poleg tega kar opravljaš danes, še vidiš zase na drugih področjih?

Priložnosti in idej je veliko. Če pogledam povsem druga področja, me zelo zanimajo šport in vodenje športnih organizacij, delo v lokalni skupnosti, zgodovina, zbirateljstvo, avtomatizacija. Na vseh omenjenih področjih sem že sedaj do neke mere aktiven.

Ali bi se danes še enkrat odločil enako?

Sigurno bi se za ta študij odločil še enkrat, moja odločitev se mi zdi vedno bolj smiselna. Kot  zamujeno priložnost pa vidim neizkoriščeno možnost odhoda na izmenjavo v tujino. V tujini sem bil med študijem sicer večkrat aktiven iz drugih razlogov, zaradi česar sem malenkost podaljšal študij. A tega ne obžalujem, saj mi je tujina v tem času dala nekaj neprecenljivih izkušenj in poznanstev.

Kakšen nasvet bi dal mladim, ki so na pragu odločanja o študiju in karieri?

Mladim predlagam, da so zvedavi in se poskusijo udejstvovati na različnih področjih. Le tako boste lahko našli področje, ki vas zares zanima. Ko bo prišel čas študija, bo opravljanje študijskih obveznosti in pridobivanje novih znanj mnogo lažje. Po zaključku študija, ko se boste zaposlili, pa bo delo vaš hobi.

Inženir multimedije lahko postaneš s študijem na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.