Zakaj si se odločil za študij radiološke tehnologije?

V osnovni šoli sem bil precej radoveden na več različnih področjih in ta značaj se je ohranil tudi v mojih gimnazijskih letih. Kot marsikdo sem imel pri izbiri študija težavo, saj se je bilo potrebno usmeriti na ožje področje. Na koncu sem pristal na študiju radiološke tehnologije, saj sem v njem videl križišče medicine, fizike, informatike in privlačen korak tehnološkega razvoja. Zdelo se mi je, da bom s takšnim poklicem vklopljen v širok nabor znanstvenih področij.

Kako je potekal tvoj študij, kakšne spomine imaš na študentska leta?

Najbolj me je presenetilo, ko sem ugotovil, da bom že ob začetku drugega semestra opravil prvo RTG preiskavo pljučnih organov. Težko opišem, kako sem bil nervozen na začetku prvih kliničnih vaj. Kljub temu, da je vse potekalo pod skrbnim mentorstvom in nadzorom, so mi takrat po glavi rojile vse možne skrbi v zvezi s sevanjem, ki sem ga jaz sprožil. No, te vaje sem vsemu stresu in dvomom navkljub, preživel. Od takrat naprej sem bistveno lažje sprejemal vse bolj zapletene tehnične veščine in znanja tekom kliničnega usposabljanja.

Kaj od znanja, ki si ga pridobil na fakulteti, uporabljaš danes?

Skupaj s skupino sošolcev smo bili vedno pristaši učenja zavoljo razumevanja. Razumevanje tehničnih in naravnih dogajanj je nekaj, kar vedno pride prav. V ožjem smislu je vsakemu radiološkemu inženirju jasno, da največ uporablja znanje anatomije in fizike. V širšem smislu pa je res težko našteti, kaj vse uporabljam za razreševanje problemov v poklicnem in osebnem življenju. Tu se po potrebi naslanjam na znanje vseh kakovostnih predavateljev, asistentov in mentorjev.

Kaj delaš sedaj in kakšne so tvoje naloge?

V UKC Ljubljana sem zaposlen kot radiološki inženir III. Radiološki inženirji pri svojem delu sodelujemo z zdravniki radiologi. Zagotavljamo kakovostno izvedbo slikovno-diagnostičnih preiskav in bdimo nad tehnološkimi oziri pregledov medtem ko zdravniki opravljajo diagnostični del obravnave. V UKC Ljubljana poteka tudi izobraževanje študentov in inženirjev pripravnikov. Delo z mlajšimi kolegi je verjetno najzahtevnejši del zadolžitev, hkrati pa je tudi najbolj zanimiv.

Kaj  je všeč pri delu v tvojem podjetju?

Moje delo je vedno usmerjeno v pomoč ljudem. Napredek tehnologije v medicinski slikovni diagnostiki je res neverjeten. Da bi pacientom zagotovili najboljši nivo obravnave, je nenehno izobraževanje nujno. V tem smislu je moja matična organizacija, Klinični inštitut za radiologijo UKC Ljubljana, zgledno organizirana. Slikovna diagnostika je v koraku z evropsko in svetovno stroko, pogosto pa tudi prednjači. Za dobro delo pa je ključen tudi dober odnos med sodelavci. Glede tega imam izjemno srečo, saj je ekipa inženirjev, ki podpira ambulantno dejavnost travmatološkega oddelka tako super, da jih na dopustu začneš kmalu pogrešati.

Ali bi lahko izpostavil enega ali več izzivov, s katerimi se soočaš na delovnem mestu?

Največji izziv pri mojem delu je čas. Želel bi si predvsem, da bi imeli več časa za obravnavo pacientov, saj bi s tem lahko zagotovili višji nivo storitve. Seveda je vedno aktualna tudi želja po večjih in novejših prostorih ter sodobnejših aparaturah.

Ali tvoje delovno mesto zahteva tudi kakšne druge spretnosti  poleg inženirskega znanja?

Pri mojem delu ne gre brez komunikacije. Pri vsaki preiskavi je potrebno zagotoviti neko obliko sodelovanja s pacientom. Dobro mora potekati tudi sporazumevanje z zdravniki, katerih delo podpiramo, in ostalimi profili, ki doprinašajo k gladkemu delovanju diagnostične dejavnosti. Potrebno je dobro delati v timu, saj nihče ne more sam zagotoviti kakovostne obravnave pacienta. Profesionalno sodelovanje je zato predpogoj za dobro opravljeno delo.

Kakšna je možnost, da bo tvoje delovno mesto v prihodnosti zamenjala umetna inteligenca?

Vsaka napoved v tej smeri je precej tvegana. Menim, da bo vedno večja prisotnost umetne inteligence pripomogla predvsem k večji storilnosti na področju interpretacije medicinskih poslikav ter omogočila bolj zapletene pristope v diagnostiki. Posledica bi bilo lahko povečanje količine obstoječih preiskav in celo prihod novih tehnik slikanja, ki bi zahtevale še večjo tehnično podkovanost izvajalcev.

S katerimi področji se lahko povezuje tvoja stroka?

Najbolj očitne povezave vodijo k radiologiji, medicinski fiziki in informatiki procesiranja signalov. V praksi pa se izkaže, da so pri našem delu pomembne tudi naveze z drugimi vejami medicine.

Kakšne priložnosti, poleg tega kar opravljaš danes, še vidiš zase na drugih področjih?

Trenutno imam z redno službo v UKC-ju in pisanjem magistrskega dela čisto dovolj izzivov. Zdi pa se mi, da kukanje pod površino stvari, ni uporabno zgolj v medicini. Če bi imel več časa, bi gotovo našel izzive tudi na drugih področjih. Ko bo čas, bi bilo zanimivo bolj poglobljeno pregledati tehnološka načela nekaterih aparatur, saj imam občutek, da bi jih bilo zanimivo bolje spoznati.

Ali bi se danes še enkrat odločil enako?

Da, še enkrat bi se odločil za isti študij.

Kakšen nasvet bi dal mladim, ki so na pragu odločanja o študiju in karieri?

Ko izbirate študij, preglejte predmetnik in seznam predpisane literature za določeno smer. Če boste tam našli tematike, ki si jih želite spoznati in razumeti, vam na fakulteti ne bo težko.