Zakaj si se odločil za študij kemijskega inženirstva?

Že od malih nog so mi bili všeč ogenj, eksplozije in čarovnija. Vse to sem kmalu našel v kemijskih eksperimentih, s katerimi sem doma redno povzročal neljube težave. V osnovni šoli me je nad kemijo navdušil tudi entuziazem učiteljice, za kar sem ji še danes hvaležen. Kasneje so se ekperimenti iz domače kuhinje in kleti preselili v srednjo šolo in na fakulteto. Študij kemijskega inženirstva je bil zame dokaj logična izbira, saj sem s tem sledil svojim otroškim sanjam. Vedno pa me je zanimala tudi biologija, saj sem imel zelo rad naravo.

Kako je potekal tvoj študij, kakšne spomine imaš na študentska leta?

Na začetku je bil študij precej naporen, saj v poklicni srednji šoli nisem dobil dovolj osnovnega znanja, da mi prehod na univerzitetni študij ne bi predstavljal izziva. Po svoje je bila to velika prednost, saj sem se tako že na začetku fakultete poglobil v osnovne principe narave. Obrestovalo se mi, da sem začetne težave sprejel kot izziv, saj je bil moj uspeh v naslednjih letih študija dokaj nevprašljiv. Kemija je bila zame na fakulteti lepša kot kadarkoli prej, saj sem končno spoznal 'resnično' podobo znanja in ne zgolj približke principov, ki smo jih spoznavali v srednji šoli. Ob spoznanju, da je pridobivanje naravoslovnega znanja lahko zabavno, koristno in brezmejno, sem se odločil še za vpis na drugo fakulteto.

Kaj od znanja, ki si ga pridobil na fakulteti, uporabljaš danes?

Če povem po resnici, sem večino stvari pozabil. Menim, da vsaj pri naravoslovju pomnenje naučenega ni bistveno. Študij je pomemben, ker z njim razviješ zmožnost strukturiranega razmišljanja, s katerim lahko v praksi na učinkovit način prideš do najboljših rezultatov. Po drugi strani razviješ tudi naravoslovno-znanstveno pismenost, ki ti omogoča, da hitro najdeš in razumeš strokovna dognanja. To ostane v tebi in ti odpre vrata v doživljensko raziskovanje ter dojemanje okolja na drugačen način.

Kaj delaš sedaj in kakšne so tvoje naloge?

V Steklarni Hrastnik opravljam delo vodilnega raziskovalca na aplikativnih R&D (tj. Razvoj in raziskave) projektih. Moje delo je zelo dinamično in vključuje tako raziskave, analize in načrtovanje ekperimentov, kot tudi projektno vodenje ter sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji ter raziskovalnimi organizacijami. Posebej zanimivo je pisanje novih projektov in prijav na razpise, saj vključuje veliko kreativnosti in povezovanja z drugimi sektorji. Ko vodiš projekte, ki si jih sam ustvaril in vidiš, da v podjetje prinašajo pozitivne spremembe, je zadovoljstvo neizmerno.

Kaj ti je všeč pri delu v Steklarni Hrastnik?

V podjetju mi je všeč, da je na razpolago ogromno možnosti za izobraževanje in napredek, saj se razvoj nikoli ne ustavi. Vsak, ki ima strast, znanje in vztrajnost lahko s svojimi projekti prispeva k delovanju podjetja, družbi in skupnim prizadevanjem do boljše in čistejše prihodnosti.

Ali bi lahko izpostavil enega ali več izzivov, s katerimi se soočaš na delovnem mestu?

Rekel sem, da je pisanje projektov zelo zabavno. Večino časa je res tako. Po navadi pa sanje o najboljši projektni rešitvi na koncu ustavijo roki za oddajo prijav. Rekel bi, da je borba med perfekcionizmom in realno izvedljivostjo stalni izziv pri pisanju, ki ga zato zaznamujejo dolga ponočevanja, ob koncu pa uspešni projekti.

Ali tvoje delovno mesto zahteva tudi kakšne druge spretnosti poleg inženirskega znanja?

Moje delovno mesto zahteva zelo različne spretnosti. Rekel bi, da vsakega uspešnega raziskovalca do neke mere zaznamujejo 'leni' možgani, ki stalno iščejo nove rešitve za bolj enostavno izvedbo stvari. Obenem je prav to izvor različnih aktivnosti, saj z novimi kombinacijami hitreje prideš do boljših rezultatov. Po drugi strani je tudi proces razvoja takšen, da vključuje kombinacijo mnogih aktivnosti, od brskanja po literaturi na začetku razvoja do marketinških aktivnosti ob koncu, ko rešitev že imamo.

Kakšna je možnost, da bo tvoje delovno mesto v prihodnosti zamenjala umetna inteligenca?

Raziskovanje in inoviranje zahtevata specifično analitično razmišljanje in presojanje, pa tudi kreativnost in iznajdljivost. Da bi vse to lahko nadomestila umetna inteligenca, bi potrebovali stoletja raziskav.

S katerimi področji se lahko povezuje tvoja stroka?

Aplikativni razvoj je zelo interdisciplinaren in znanje črpa iz vseh strok, ki lahko zagotovijo učinkovite rešitve ali uporabne koncepte. V našem podjetju se razvoj najbolj povezuje s tehniko in kontrolo kakovosti, deloma pa tudi z investicijami, okolijskim menedžmentom in marketingom.

Kakšne priložnosti, poleg tega kar opravljaš danes, še vidiš zase na drugih področjih?

Priložnosti je veliko, saj je vsak nov projekt svet zase in ti odpre vrata k dodatnemu znanju, novim ljudem in zanimivim sodelovanjem.

Ali bi se danes še enkrat odločil enako?

Da, vendar na drugačen način. Izkoristil bi več možnosti in priložnost za ukvarjanje s tem, kar me je najbolj veselilo. Po drugi strani pa bi večkrat rekel: »Ne« ostalim stvarem.

Kakšen je tvoj nasvet mladim na pragu odločanja o študiju in karieri?

Sledite svojim notranjim željam, saj sta strast in navdušenje lahko neumoren vir motivacije za vse izzive, ki se pojavijo na poti. Delajte, kar vas veseli, bodite vztrajni in ne nehajte slediti svojim sanjam. Ne odločite se za nek študij samo zato, ker to od vas pričakujejo starši, prijatelji ali družba, saj boste poklic težko opravljali. Izberite tisto, kar vas dela to, kar ste, saj vam bo to dalo moč, da premagate vse prepreke.