Kako si se odločil za študij fizike?

Za študij sem se pravzaprav odločil po spletu naključij. O študiju fizike po koncu gimnazije nisem niti razmišljal, fizika mi pravzaprav sploh ni bila všeč. Vpisal sem se na Fakulteto za elektrotehniko, kjer sem v prvem semestru poslušal predavanja pri zelo dolgočasnem in raztresenem profesorju, ki je moje mnenje o fiziki (in fizikih) le še poslabšal. Ker je bilo študentov veliko, smo bili razdeljeni po abecedi v dve skupini, ki sta imeli precej drugačne urnike in tudi profesorje. V  drugem semestru sem prestopil v drugo skupino,  da sem lahko s sošolcem iz gimnazije skupaj jedel na študentske bone ter med luknjami v urniku igral biljard in namizni tenis. Stranski dobrobit prestopa v drugo skupino pa je bil izjemen profesor fizike, ki me je nad njo navdušil. Ko sem prebral še poljudnoznanstveno knjigo Veliki pok avtorja Simona Singha, sem se odločil za zamenjavo študija. V naslednjem letu sem se vzporedno vpisal na študij fizike, a sem študij elektrotehnike kmalu opustil in se posvetil zgolj fiziki.

Kako je potekal tvoj študij, kakšne spomine imaš na študentska leta?

Študij je bil zahteven, sploh, če si od sebe zahteval razumevanje in ne zgolj opravljene izpite. Delo je bilo precej kampanjsko: med semestrom sem sicer obiskoval vsa predavanja in vaje, a mi je za sprotno študiranje in poglobljeno razumevanje snovi zmanjkalo časa, saj sem se vsako popoldne ukvarjal s kakšno obštudijsko dejavnostjo. Izpitna obdobja so bila naporna, učenje od jutra do večera z dvournim športnim premorom. Vendar je bila nagrada – trimesečne poletne počitnice – dovolj mamljiva in vredna truda.

Ob prehodu na fakulteto me je sicer osupnila količina snovi in abstraktnost vsebine, ki je kmalu naredila selekcijo med študenti. Na eni strani so bili dijaki elitnih gimnazij, ki so naravnost blesteli, na drugi pa reveži, ki so tik pred izpitom iz matematike spraševali: »Kaj je tisti 'dx' pri integralu?«. Zelo pozitivno pa me je presenetil sproščen in domač odnos večine zaposlenih do študentov.

Spomini na študentska leta so sicer mešani: res sem se veliko naučil, a 'pravega' študentskega življenja niti nisem imel, saj sem živel doma in bil prezaposlen.

Kaj od znanja, ki si ga pridobil na fakulteti, uporabljaš danes?

Fakulteta te nauči samostojnega učenja in iskanja virov informacij. Spremeni tvoj način razmišljanja, ki ti pomaga, da lahko navidezno nepovezane probleme rešiš na podoben način. Na delovnem mestu mi najbolj prav pridejo laboratorijske veščine (npr. uporaba osciloskopa in ostale merilne opreme) ter metode obdelave in analize meritev. Osnova za razumevanje dogajanja v laboratoriju je teorija, ki sem se je naučil na fakulteti, potrebno pa jo nadgraditi z bolj specializiranimi temami, ki jih na fakulteti ne obravnavaš.

Kaj delaš sedaj in kakšne so tvoje naloge?

Zaposlen sem v podjetju Fotona, ki proizvaja medicinske laserje. Naziv mojega delovnega mesta je strokovni sodelavec, kar pa ne pove prav dosti. Moje naloge so odvisne od faze projekta. Na začetku se dogovarjam z dobavitelji sestavnih delov laserja, nato sestavljam prototipe laserjev in merim njihove lastnosti. Na podlagi teh meritev prototip stalno izboljšujemo. Ta faza je najbolj raziskovalna in podobna delu na fakulteti. Ko smo s prototipom zadovoljni, je potrebno znanje prenesti v proizvodnjo. Zato sodelujem pri šolanju tehnologov (ljudi, ki so odgovorni za proizvodnjo produkta) in urejanju dokumentacije. Preden gre produkt v prodajo, je potrebno pridobiti dovoljenje testne hiše, ki preveri, če je produkt varen in če zadošča vsem kriterijem medicinskih standardov. Ko produkt že lansiramo na trg, pa skrbim, da izboljšave in spremembe produkta ne bi vnesle novega tveganja za uporabnika.

Kaj ti je všeč pri delu v podjetju Fotona?

Sodelavci.

Ali bi lahko izpostavil enega ali več izzivov, s katerimi se soočaš na delovnem mestu?

Narava izzivov je odvisna od faze projekta. V prvi, raziskovalno-prototipni, fazi so izzivi večinoma zanimivi, saj so povezani s fiziko in meritvami. Tu se recimo sprašujemo kaj spremeniti, da dobimo boljše delovanje laserja. V fazi prehajanja produkta v proizvodnjo pa je izziv predvsem, kako čim manj časa porabiti za birokracijo. Te je na področju medicinskih naprav ogromno, saj mora naprava zadostiti kopici medicinskih standardov.

Ali tvoje delovno mesto zahteva tudi kakšne druge spretnosti poleg inženirskega znanja?

Moje delovno mesto zahteva sposobnost dela v timu, saj sem vezni člen med različnimi profili znotraj delovne skupine, katerih izdelke združim v celoto in jih testiram. Zaželena je tudi zgledna stopnja formalnega izražanja v angleščini in slovenščini, sploh pri komuniciranju s poslovnimi partnerji.

Kakšna je možnost, da bo tvoje delovno mesto v prihodnosti zamenjala umetna inteligenca?

Umetna inteligenca bi lahko obdelovala in analizirala podatke meritev. Ostale zadolžitve na tem delovnem mestu pa so precej bolj 'človeške'.

S katerimi področji se lahko povezuje tvoja stroka?

Medicinski laserji so izrazito interdisciplinarna stroka, saj potrebuješ ljudi, ki poznajo potrebe na trgu (ekonomisti in zdravniki) in ljudi, ki znajo te potrebe zadovoljiti in narediti produkt (fiziki, strojniki, elektrotehniki in programerji).

Ali bi se danes še enkrat odločil enako?

Ja, še enkrat bi se odločil za študij fizike, saj je zelo zanimiv in kvaliteten. Poleg tega je izbira zaposlitve po koncu študija res pestra. Vseeno pa bi se študija lotil nekoliko drugače in bi ga vsaj delno opravil v tujini, saj tam pridobiš marsikatero izkušnjo in veščino, ki je v domačem okolju ne moreš.

Kakšen nasvet bi dal mladim, ki so na pragu odločanja o študiju in karieri?

To je zelo nehvaležna naloga, saj univerzalnega recepta za uspeh ni. Tistemu, ki že ima jasno idejo o svoji prihodnosti, svetujem, da se o njej pogovori s starši oziroma starejšimi, saj ima zaradi svoje neizkušenosti lahko previsoka pričakovanja. Tistemu, ki še ni odločen, kaj bi v življenju počel, pa svetujem, da nasvet »Pojdi študirat, kar te najbolj zanima,« jemlje z rezervo in se pred vpisom dobro pozanima tudi o zaposljivosti ob koncu študija. V vsakem primeru pa svetujem, da študirate za znanje in ne za izpite.